Morda se še spomnite, kako so po vrsti pokopavali, pred tem pa uspešno izropali do leta 1991 cvetoča podjetja, delavce pa spreminjali skozi tehnološke presežke v nezaposlene. Četrt stoletja po zaslugah pravosodja, tretje veje oblasti, zato v Sloveniji nismo poznali gospodarskega kriminala, saj so se v pravosodju držali tudi načela, ki pravi, da če neke stvari, lumparije, ne vidiš, je ni, pa čeprav so bile prijave in tudi uradne revizije. In potem ko je bila po zaslugi tretje veje oblasti uspešno »poravbana« industrija, je nastopil pravšnji čas za nove podvige, saj je znan izgovor iz tistega časa, češ da vsaka svinjarija še ni kriminal. Se spomnite operacijskih miz? In onkološkega inštituta, kjer se je najbolje počutila legionela, ker so bile vodovodne cevi pravi raj za to bakterijo, pa pediatrične bolnišnice, kjer sta se »guncala« direktor SCT Ivan in ministrica za zdravje Zofija.
To so bili res lepi časi, ko so se sodniki ubadali s sodnimi zaostanki, a ne z gospodarskimi prekrški, saj še ni bilo vse pokradeno, saj so se držali tudi tistega reka, ki pravi »kar se Janezek nauči, to Janez zna ali obvlada«, pa so kradli tudi privatizirano, se pravi delničarsko lastnino. Da pa bi sodniki dokazali, da si zaslužijo trajni mandat, so se lotevali in reševali zahtevnejše primere, kot je na primer tisti, ko so človeka zaradi neplačane položnice za 140 evrov spravili ob hišo ali ko so po sodnem nalogu šli siromaku v Bohinj podret hišo in mu podiranje zaračunali, čeprav hiša ni bila njegova.
Malo resnosti, lepo prosim. Zdaj najbrž že veste, da vse to pisanje leti na tretjo vejo oblasti, in minister Goran Klemenčič, to ni interpelacija. Interpelacija je instrument opozicije, ki mora opravičiti svoj obstoj v parlamentu, obojim, poziciji in opoziciji, pa je malo za šalo in malo za hec pred kamerami za varanje ljudstva. Ko bo ljudstvu prekipelo, to ne bo interpelacija in tudi novi vodni top vam ne bo pomagal, ker v pravosodju delate iz nas državljanov ljudi različnih kategorij: tiste, ki niso za nič krivi in odgovorni, ter one, ki moramo vsako malenkostno napako takoj plačati. Mimogrede, gospod minister: jaz nisem tisti Praprotnik iz protikorupcijske komisije, ki je bil za svojo kronično slabovidnost in naglušnost nagrajen z dobro službo v NLB, ampak oni, ki si je za svoje delovanje proti tranzicijskim tatovom prislužil status tehnološkega presežka ter predčasni odhod na zavod in v pokoj, kakšno malenkost o tem pa bi vam lahko povedal tudi predsednik Borut Pahor, če mu le ni vse ušlo iz spomina.
Naj vas spomnim, minister Klemenčič, da sem jaz tisti Praprotnik, ki vam je v septembrski številki One Plus postavil odprto vprašanje, v drugih časopisih pa še prej, in vam ga po elektronski pošti poslal na ministrstvo, pa mi nanj še niste odgovorili, ker vam najbrž navadni državljani »dol visimo«. S svojimi sodniki in tožilci ste spregledali ves tranzicijski gospodarski kriminal ter vse druge lopovščine, pa so zdajšnje žilne opornice, ob katerih se napihujete, drobižek, in za vso svojo nedejavnost so si oboji prislužili trajni mandat, to je službo do odhoda v pokoj.
Vedite, da je prav pravosodje v dobrih 25 letih samostojne Slovenije iz nekdaj – po Trstenjakovo – poštene Slovenije v znatni meri naredilo to, da sta bolj kot pridnost in poštenost čislani gola iznajdljivost in pretkanost. In taka vlada zdaj terja odstope. Saj to je kot bi pometali stopnice od spodaj navzgor.
Jožef Praprotnik, Jesenice