Slovenski predlog skupnega odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), predstavljen leta 2015, za hrvaško stran ni sprejemljiv. Zato je meddržavna komisija za spremljanje izvajanja pogodbe med vladama Slovenije in Hrvaške o ureditvi razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, imenovala poseben koordinacijski odbor, sestavljen iz predstavnikov obeh strani, ki naj bi najpozneje do maja 2018 pripravil nov skupen predlog odlaganja NSRAO. To je glavni sklep včerajšnjega 11. srečanja komisije, ki bo predlog obravnavala na naslednjem srečanju, predvidoma konec prihodnjega leta v Zagrebu.
V smer ločenega odlaganja
Kot je včeraj v Krškem dejal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, je hrvaška stran zadnji predlog o skupnem odlagališču temeljito preučila glede na okoljske, varnostne, ekonomske in gradbeno-tehnične vidike. »Danes so pojasnili, da imajo okoljske in tudi ekonomske pomisleke, zlasti o vrednosti naložbe, in da manjkajo ob morebitnem odlaganju vseh odpadkov na slovenski strani nekateri ugodni učinki na hrvaško gospodarstvo kot celoto. Tak predlog torej za Hrvaško ni sprejemljiv.« Kot je lani v intervjuju za Dnevnik dejal takratni direktor Agencije RS za radioaktivne odpadke (ARAO) dr. Tomaž Žagar, je investicijska vrednost odlagališča 157,5 milijona evrov, če bo Slovenija gradila odlagališče le za svoj del odpadkov, oziroma 178,2 milijona evrov, če bi gradili skupno odlagališče s Hrvaško.
Po Gašperšičevih besedah naj bi šel predlog nove rešitve v smeri odlaganja slovenskega dela odpadkov na slovenski ter hrvaškega dela na hrvaški strani. In kaj to pomeni za že začeta dela pri projektu odlagališča? Pripravljalna dela za gradnjo ploščadi, na kateri naj bi stalo odlagališče, so namreč končana. »Slovenija bo svoje aktivnosti nadaljevala, opraviti moramo še čezmejno presojo vplivov na okolje. Do maja 2018 bomo imeli tudi zaključke omenjene skupine, tako da bomo vedeli, kako naprej.« Kot je ob tem poudaril hrvaški minister za zaščito okolja in energetike Tomislav Ćorić, je treba vprašanje rešiti do leta 2023. Ta rok je zavezujoč zaradi omejenega prostora skladiščenja odpadkov v nuklearki.
Premiki šele s sedanjo hrvaško vlado Obe strani sta poudarili, da je včerajšnje srečanje potekalo v konstruktivnem duhu in da je bil dosežen »pomemben napredek, ki vodi h krepitvi sodelovanja obeh držav pri izvajanju meddržavne pogodbe pri upravljanju NEK«. Kot je dejal Gašperšič, ki se je včeraj prvič srečal s hrvaškim kolegom Ćorićem (Hrvaška je namreč nove člane komisije imenovala šele pred nekaj dnevi), so se po dogovoru iz julija 2015 nameravali sestati že prej, »a se nam je šele s sedanjo hrvaško vlado uspelo dogovoriti za srečanje. To kaže na interes za odlično sodelovanje pri upravljanju NEK tudi na hrvaški strani.«
Poleg ravnanja z jedrskimi odpadki so včeraj govorili tudi o poslovanju NEK, ta je po Gašperšičevih besedah tudi v zadnjih dveh letih dosegala dobre rezultate na vseh področjih, ter o delovanju obeh skladov za razgradnjo, ki poslujeta po pričakovanjih. »Oboji smo se strinjali, da je naš skupni ključni cilj varno in dolgoročno obratovanje NEK,« je še poudaril, hrvaški minister Ćorić pa dodal, da sta se obe strani strinjali o skupnem pristopu k izzivom, ki so pred državama v prihodnjih tridesetih letih oziroma do konca življenjske dobe nuklearke. Ta je trenutno postavljena v leto 2043.«
