O mednarodnem zdraviliškem dogodku ob 60. obletnici Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) smo poklepetali z njenim direktorjem Iztokom Altbauerjem.
V Radencih ste gostili vrhunske strokovnjake, izjemne zdravnike in predstavnike številnih mednarodnih organizacij. Kako ste zadovoljni?Na Evropski konferenci naravnih zdravilišč in velnesa (ENSPA 2017) je sodelovalo enaindvajset domačih in tujih predavateljev. Udeleženci so bili iz vseh vodilnih svetovnih organizacij s področja balneologije, termalizma in klimatologije. Zanimanje za konferenco ENSPA pa je celo preseglo naša pričakovanja, saj smo našteli sto petdeset udeležencev iz Slovenije in tujine.
Govor je bil tudi o ključnih izhodiščih za preoblikovanje srednje in vzhodne Evrope v prestižno velneško destinacijo. Nam jih zaupate?Ključno vprašanje preoblikovanja srednje in vzhodne Evrope v prestižno velneško destinacijo je v pripravljenosti na dvig kakovosti, usmerjenost v takšne naložbe, ki bodo nove zdraviliške in velneške centre čim bolj ujele v naravno okolje, sledile okoljskim standardom in predvsem gradile na prepoznavni vsebini. Izzivi so ustvarjanje vsebinskih programov z glavnimi nosilci dejavnosti – zdravilišči in velneškimi centri, ki bodo omogočali višjo dodano vrednost, in to predvsem s holističnimi programi, ukrojenimi po potrebah vsakega posameznika. Za cilj bi si morali postaviti postati prepoznavni kot najbolj znano švicarsko termalno središče Bad Ragaz.
Srečanje je ponudilo kar nekaj pomembnih ugotovitev. Katere so bile pri predstavljenih raziskavah na področju hidroterapije in zdraviliškega zdravljenja najpomembnejše?Na konferenci so bili predstavljeni številni znanstveni prispevki z različnih področij, ki so jih pripravili domači strokovnjaki. Ti so predstavili študijo o celovitem zdraviliškem zdravljenju in zdravilnih učinkih pitne mineralne vode donat Mg iz Rogaške Slatine, študijo solinskega blata iz Piranskih solin, ki je bila tudi poučna, IDA-metodo – potapljanje v termalnih bazenih za ljudi s posebnimi potrebami in IKT-rešitve na primeru kardiomodula. Med tujimi prispevki pa velja omeniti prispevek prof. dr. Zekija Müffita Karagülleja, ki sodeluje v mnogih svetovnih študijah, o dokazanih učinkih termalnih voda ter strokovni prispevek o pripravi in karakterizaciji peloidov (med drugim solinskega blata) španske strokovnjakinje prof. dr. Lourdes Morell.
Šestdeseto obletnico delovanja SSNZ ste torej praznovali zelo delavno – z izvedbo konference ENSPA 2017, aktivni pa ste bili tudi na Ptuju, kajne?Tako je, od 17. do 19. novembra je v Termah Ptuj potekala že 9. zdraviliška borza SPA-CE, organizirali smo tudi študijski obisk štirih slovenskih naravnih zdravilišč, ki se ga je udeležilo trideset predstavnikov tujih organizatorjev potovanj in agencij, ki imajo v svoji ponudbi poudarek na zdraviliški in velneški ponudbi.
Katere so najpoglavitnejše razlike v ponudbi slovenskih naravnih zdravilišč pred 60 leti in danes?Že bežen pregled ponudbe slovenskih naravnih zdravilišč danes in pred 20 leti kaže na izjemen razvoj in izredno velike naložbe v posodobitev namestitvenih in zdraviliških zmogljivosti s številnimi novimi pridobitvami, ki smo jim bili priča v tem obdobju. V razvoju smo iz čistih rehabilitacijskih centrov postali moderni centri, ki ob zadržanju osnovne dejavnosti – skrbi za zdravje – postajajo holistični centri za zdravje, preventivo, dobro počutje in za vodne užitke. V ospredju je tako narava s svojimi zdravilnimi učinki termomineralnih voda, podnebja, morske vode, solinskega blata, visokogorske šote in drugih peloidov, ob dolgoletni tradiciji pa tudi medicinsko znanje, ki se aplicira tudi na področje velnesa. Končni cilj pa je usmerjen v dobrobit človeka, v vzpostavitev zdravja, dobrega počutja ter ravnovesja med duhom, umom in telesom, in to za prav vse generacije.
