G. Drašček se tako pridružuje tistim, ki zatrjujejo, da je bila uprizorjena prava gonja proti ponovni izvolitvi Pahorja. Dejstva o Pahorju kot o mlačnem predsedniku brez moralne avtoritete, ki so jih navajali različne skupine in posamezniki, so zanj neverodostojni. Lahko bi iz skupine skrajnih krogov izvzel vsaj skupino slovenskih pisateljev, ki so v svojem pismu našteli dejstva, ki niso v prid kandidatu. Ne zavedajoč se protislovnosti svojih trditev navaja: »Je pa odločno in učinkovito mobiliziral svojo vojsko Karl Erjavec in s svojim učinkovitim 'orožjem' in podporo 'svojih' upokojencev spravil aktualnega predsednika iz zagate.« Hvala bogu, da g. Drašček ni zapisal, da so ti Karlovi upokojenci skrajni krogi. Moti me tudi, da si kdor koli lasti pravico do izražanja mnenja upokojencev v njihovem imenu, saj niso bili vsi za Pahorjevo izvolitev.
Sicer tekma za predsedniški stolček ni bila enakopravna, saj je, da doseže vrh, Šarec stal na tleh, Pahor pa na dveh podstavkih; na enem je pisalo Dejan, na drugem pa Karl. Verjetno g. Drašček, če bi upošteval omenjene podstavke (skrajne kroge), ne bi bil tako vesel Pahorjeve zmage, saj je bila razlika v prejetih glasovih zelo majhna. Tudi sam novoizvoljeni predsednik je izjavil, da »razume in sprejema« kritike in se bo v prihodnje prilagodil. Še malo »kmečke pameti«: če kmet ugotovi, da je voz obtičal, ne bo verjel obljubi konja, da bo zdaj bolj vlekel, temveč konja zamenja. No, Slovenijo vodijo politiki, ne pa kmetje.
Dodajmo še rezime: za zdaj še ne vemo, kako dobro je, da Šarec ni bil izvoljen za predsednika države, saj bo v kakšni drugi funkciji lahko bolj koristil Sloveniji. Počakajmo, da se oba izkažeta.
Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani