To, česar so se stanovalci novomeškega Glavnega trga, kjer poteka enoletna obnova, najbolj bali, se je začelo uresničevati. Mavčne plombe, ki so jih na stenah večstoletnih hiš namestili izvajalci monitoringa, so začele pokati. Pred dnevi, ko smo pisali o opozorilih stanovalcev, češ da bodo gradbena dela prav gotovo vplivala na bližnje objekte, so nam z občine odgovorili, da bodo ob koncu gradnje reševali vsak primer posebej. Toda, kot opozarjajo stanovalci (njihova imena hranimo v uredništvu), ne gre zgolj za stroške sanacije, ampak se bojijo predvsem razsežnosti razpok. »Želimo si neodvisnega strokovnjaka, ki bi nam povedal, za kako resne razpoke dejansko gre in kako sploh ukrepati,« razmišlja ena od stanovalk. Na občini pa odgovarjajo: »Za zdaj hiše ne pokajo in so vsi premiki oziroma tresenja v okviru dopustnih.«
Želijo neodvisnega strokovnjaka
»Prenove mestnega jedra se veselimo, vsi si želimo lepše mesto. Toda zanima nas, kdo bo odgovarjal in plačal sanacije poškodovanih objektov. Pa s tem ne mislimo le fasad. To srednjeveško mesto je drugače grajeno od novih mest in najbrž bi morali opraviti kakšne predhodne raziskave, da bi se videlo, kaj nas čaka. Drugače je, če koplješ po zemlji ali pa v živo skalo,« pravi ena od 57 prebivalcev, koliko jih uradno živi na 35 hišnih številkah Glavnega trga.
»Morda so to danes neznatne razpoke, morda ne. Ne vemo. Zato si želimo, da bi nam nekdo pojasnil zadeve, na kaj moramo biti pozorni, pri katerih zidovih je to ključno in podobno. Poleg tega mnogi med nami ne vedo, kaj vse so te hiše skozi stoletja že prestale, od potresov, požarov in bombardiranj med vojno do raznih dozidav, pri čemer je tudi vprašanje, kako so bila ta dela opravljena,« dodaja sogovornica.
Na občini odgovarjajo, da so strokovnjaki podjetja Aktim, ki opravlja monitoring, razpoke pregledali in ugotovili, da gre za lasaste razpoke, ki »niso konstrukcijske narave in torej ne ogrožajo niti stavb niti ljudi v njih.« Ob tem dodajajo, da široka ekipa strokovnjakov in predstavnikov občine temeljito preverja vsako pripombo v zvezi z gradnjo, da pa včasih priprava odgovorov zaradi zapletenih projektantsko-izvajalskih preveritev traja dlje, kot bi si želeli.
»Hiše se tresejo kot ob manjšem potresu«
Stanovalci naštevajo, da so že po štirinajstih dneh dela pri eni od hiš nastale razpoke na tleh, povesila so se vrata, že prvi dan je na eni hiši počila plomba na požarnem zidu. »To so plombe, ki kažejo, ali se dogajajo premiki. Tresenje se dejansko vidi, ko imaš na mizi kozarec vode ali krožnik juhe,« pravi eden od stanovalcev in dodaja: »Mesto je prav gotovo potrebno obnove, ne moremo pa pristati, da se ta dogaja na račun naših objektov, med njimi imajo mnogi tudi status kulturnega spomenika. Zdaj pa se objekti po deset ur dnevno tresejo kot ob manjšem potresu.«
Strokonjaki so v okviru monitoringa hiše, ki mejijo na območje gradbišča, pred začetkom gradbenih del pregledali glede na stanje konstrukcijskih elementov (sten, stropov, stebrov itd.), evidentirali obstoječe poškodbe, namestili mavčne zalivke in naprave za merjenje vibracij. Za vsak objekt posebej so izdelali poročilo. Stanje objektov spremljajo sproti, ob koncu gradnje pa sledi podroben končni pregled in izdelava končnih poročil. Po podatkih občine meritve, ki jih izvaja podjetje Vibrolab iz Ljubljane, kažejo, da vibracije glede na nemške standarde, ki veljajo za stavbe pod spomeniško zaščito, do zdaj niso presegle dopustnih vrednosti. Toda stanovalci opozarjajo: »Nihče ni hiš dejansko pregledal, kako bodo zdržale takšne vplive.«
Občina: Nekateri objekti niso ustrezno vzdrževani
Na občini odgovarjajo, da nekateri objekti »niso ustrezno vzdrževani in imajo že tako oslabljeno konstrukcijo, da so nevarni stanovalcem in uporabnikom, tudi če del na Glavnem trgu ne bi izvajali. Vsaka raziskava bi v tem kontekstu ugotovila, da je te objekte treba statično urediti in poskrbeti za protipotresno ojačitev, kar pa lahko izvaja le lastnik sam.«
Lastniki stavb so na občino naslovili tudi pobudo za sestanek, ki pa po mnenju občine trenutno ni potreben, saj da strokovna ekipa sproti preverja vsako pripombo in redno komunicira s stanovalci ter da so upoštevana vsa potrebna merila in ukrepi, da do poškodb »redno vzdrževanih objektov« med gradbenimi deli ne bo prišlo.