»Čas je, da se postavi ljudi na prvo mesto,« je poudaril švedski premier Stefan Löfven, gostitelj včerajšnjega socialnega vrha Evropske unije v Göteborgu, na katerem so voditelji držav članic razpravljali o zagotavljanju socialnih pravic, ki bodo več od le visokoletečih političnih obljub. Zaupanje ljudi v Unijo je po njegovih besedah močno omajala tudi finančna kriza, osredotočenost na njihove potrebe pa ni samo moralna obveza povezave, ampak je tudi spodbuda gospodarski rasti in posledično celotnemu družbenemu razvoju. »Združeni stojimo, sicer pademo,« je pribil vodja švedskih socialdemokratov, ki je bil svoj čas na čelu tamkajšnjih sindikatov.
Daleč je prejšnji socialni vrh…
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, sopobudnik vrha, na katerem je zaradi težav s sestavljanjem domače vlade manjkala ena najvplivnejših državnih voditeljic, nemška kanclerka Merklova, je dodal posebno opozorilo. Spomnil je, da je EU še v času zgolj petnajsterice članic organizirala socialni vrh pred dvema desetletjema. Gostil ga je kot luksemburški premier in tedaj so se voditelji dogovorili, da se bodo na to temo sešli enkrat na leto. »Dvajset let smo potrebovali za izvedbo lastnega sklepa,« je ugotovil in zaželel göteborškemu forumu več sreče, kot je je imel njegov luksemburški, in opozoril na problem neuresničenih obljub. Teh je bil deležen že pred samim začetkom tudi tokratni vrh, med drugim zaradi dejstva, da so socialna vprašanja v pristojnosti članic in Unija nanje nima neposrednega vpliva. Kljub temu so voditelji gromko pozdravili razglasitev »stebra socialnih pravic Evropske unije«, ki opredeljuje dvajset načel in pravic, med katerimi so denimo pravica do kakovostnega izobraževanja in ustreznih delovnih razmer, enakost žensk in moških, pravica do poštenega plačila in tudi pravica do ustreznega minimalnega dohodka.
Steber s tremi oporniki
Steber je razdeljen v tri poglavja, in sicer v enake priložnosti in dostop do trga dela, pravične delovne pogoje ter socialno zaščito in vključenost, ki zajema otroško varstvo, socialno zaščito, nadomestilo za brezposelnost, minimalni dohodek, pokojnine, zdravstveno varstvo, vključitev invalidov, dolgotrajno oskrbo, pomoč brezdomcem in dostop do osnovnih storitev. Listino so podpisali predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani in estonski premier Jüri Ratas v imenu predsedujoče države Svetu EU, Juncker pa je dejanje razglasil za »pomemben mejnik za Evropo« in poudaril da »je bila EU v srcu vselej socialni projekt«. »Je več kot le enoten trg in več kot denar. Gre za naše vrednote in za to, kako želimo živeti,« je zapisal v vse bolj uporabljanjem tvitu.
