Proračun za leto 2018 je DZ sprejel že novembra lani, izboljšane makroekonomske okoliščine pa zdaj vladi vlivajo več optimizma pri načrtovanju prihodkov. Prihodnje leto naj bi se v državno blagajno steklo 9,68 milijarde evrov, kar je 409 milijonov evrov več od dosedanjih načrtov. Leta 2019 se bodo prihodki povečali na 9,75 milijarde evrov.
Hkrati vlada načrtuje tudi zvišanje proračunskih odhodkov, a za precej bolj skromnih 53 milijonov evrov, in to - kot je v razpravah povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman - predvsem na račun spremenjene dinamike črpanja evropskih sredstev. Vsi proračunski uporabniki bodo imeli tako prihodnje leto na voljo skupaj 9,63 milijarde evrov. Leta 2019 se bo ta številka povzpela do 9,70 milijarde evrov.
Sprostitve varčevalnih ukrepov še ne bo
Če te številke seštejemo, bo državni proračun v prihodnjem letu prešel iz primanjkljaja v presežek, znašal bo 50,8 milijona evrov. »To nam omogoča, da nadaljujemo pospešeno javnofinančno konsolidacijo in zasledujemo cilj uravnoteženja javnih financ do leta 2020,« je povedala Vraničar Ermanova. Leta 2019 naj bi se primanjkljaj še nekoliko povečal.
Fiskalno pravilo, ki ga je Slovenija leta 2013 zapisala v ustavo, vladi preprečuje, da bi kljub ugodnim gospodarskim razmeram v celoti sprostila vse varčevalne ukrepe. »To je tudi razlog za previdno in postopno sproščanje varčevalnih ukrepov, ki se, kjer je le možno, urejajo dolgoročno in sistemsko,« je poslancem pojasnil premier Miro Cerar.
Zato je bila vlada deležna nemalo kritik iz vrst opozicije. Aktualna vlada na voljo za več kot eno milijardo evrov višje proračunske prihodke kot prejšnja, je ugotavljala Alenka Bratušek (NP). In kaj je s tem denarjem naredila? »Povišali ste izdatke za plače in izdatke za materialne stroške,« je poslanka očitala predstavnikom vlade.
Tudi v SDS so opozarjali, da bi morali boljše gospodarske razmere čutiti tudi državljani in državljanke v svojih denarnicah. Če smo že na konju, kot je dejal Marko Pogačnik (SDS), je prišel čas za znižanje davčnih obremenitev, denimo vrnitev davka na dodano vrednost nazaj na raven izpred krize. Vendar DZ tega dopolnila ni podprl.
Predvidena je uskladitev pokojnin
Potem ko je bila januarja letos prvič po krizi spet izvedena redna uskladitev pokojnin, je za te zdaj predvidena tudi izredna uskladitev, in sicer aprila 2018 v višini 1,1 odstotka. Vsi upokojenci bodo prejeli tudi letni dodatek, vendar odvisno od svojih prejemkov v petih različnih višinah. Temu je Bratuškova ostro nasprotovala, saj bodo tisti z višjimi pokojninami prejeli manj, kot bi jim pripadalo po zakonu. »Glede na res dobre gospodarske razmere strnimo vrste in zagotovimo, da se pri upokojencih preneha varčevati,« je pozivala.
Z novim proračunskim letom se bodo omilile omejitve pri zaposlovanju v javni upravi in število zaposlenih pri vseh neposrednih proračunskih uporabnikih skupaj se bo lahko povečalo za 0,7 odstotka. To pomeni dodatnih 217 ljudi, ki jih bodo zaposlili tisti organi, kjer je kadrovska stiska najhujša, med njimi je finančna ministrica omenjala inšpekcijo za delo in mejne policijske enote. Glede plač javnih uslužbencev je bila večina varčevalnih ukrepov že odpravljena, omejitve ostajajo med drugim pri regresu, premijah za kolektivno pokojninsko zavarovanje, uspešnosti.
Sredstva se bodo prihodnje leto zvišala vsem proračunskim uporabnikom, v skladu s prioritetami vlade pa so največja povečanja predvidena za področja prometa in prometne infrastrukture, znanosti in informacijske družbe, zdravstvenega varstva ter podjetništva in konkurenčnosti.
