Najostrejšo kritiko, ki je brez primerjave v novejši britanski politični zgodovini, je izrekel vodja laburistične opozicije Jeremy Corbyn, ko je od konservativne premierke Therese May zahteval, naj zunanjega ministra Borisa Johnsona nemudoma odstavi. »Dovolj dolgo smo prenašali Johnsonovo sramotenje in spodkopavanje naše države z nesposobnostjo ter zastarelimi kolonialističnimi stališči in spravljanjem naših državljanov v nevarnost. Čas je, da odide,« je dejal Corbyn.
Počitnice, ne pa novinarski tečaj
V ozadju te in morja drugih kritik je najnovejši, do zdaj največji spodrsljaj pogosto površnega zunanjega ministra, ki občasno tako zaide v kakšni temi, kot da se mu o njej ne bi niti sanjalo. Žrtev tega spodrsljaja je 38-letna z Britancem poročena britanska in iranska državljanka Nazanin Zaghari - Ratcliffe, ki je bila na začetku lanskega leta s tedaj komaj 22-mesečno hčerko na počitnicah v Iranu, da bi otrok spoznal stare starše in druge svojce. Tretjega aprila lani, ko naj bi se vrnili v Britanijo, so Nazanin aretirali in zaprli, hčerko pa dali v skrbništvo starim staršem. Obtožili so jo vohunjenja in načrtovanja rušenja iranskih oblasti ter septembra obsodili na petletno zaporno kazen. Šele oktobra lani je prišlo dan, da so jo priprli, ker je »v okviru perzijskega uredništva BBC vodila internetni tečaj novinarstva, katerega cilj je bilo novačenje in urjenje ljudi za širjenje propagande proti Iranu«. Nazanin je delala za BBC od februarja 2009 do oktobra 2010, ko se je zaposlila pri Thomson Reuters Foundation, za katero je delala, ko so jo aretirali. Površni Johnson je pred kratkim, ko je sicer branil Nazanin, dejal, da je bila njena obsodba posmeh pravici, a dodal, da »v Iranu ni delala nič drugega kot ljudi učila novinarstva«. Iranski režim je to ocenil kot »nenamerno priznanje, da je sodelovala v propagandi proti Iranu«, zaradi katerega ji grozi podaljšanje zaporne kazni.
Tudi opravičilo je bilo površno
Johnson si je vzel dvanajst dni časa za to, da se je njeni družini napol opravičil za to neresnico oziroma spodrsljaj. Njena družina je zahtevala jasno izjavo – v parlamentu v Britaniji in v Teheranu, kamor naj bi Johnson zato odpotoval še pred koncem leta. »Opravičujem se,« je dejal v parlamentu, »moje besede so bile nejasne in bi morale biti jasnejše.« Tudi opravičilo je bilo površno, saj ni priznal, da je naredil orjaško napako, ki si je zunanji minister ne bi smel privoščiti. Njegovi kritiki so mu očitali, da nikoli ničesar ne prizna. Eden izmed njih, satirični politični komentator, je napisal, da ne prizna niti tega, koliko otrok ima. Premierka Theresa May, ki vodi manjšinsko vlado, bi kljub svoji šibkosti in kljub temu, da je v tem mesecu morala o odstopu prepričati že dva člana ožje vlade, zaradi orjaškega spodrsljaja, kot je bil ta, odpustila vsakega ministra. Borisa Johnsona ne more oziroma si ne upa. Celo sama pred kratkim ni upala niti odgovoriti na vprašanje, ali je »odpustljiv«. Varuje ga brexit oziroma to, da je glavni obraz in glas probrexitskega tabora. Če bi Mayeva odpustila njega, bi jo drugi probrexitski ministri vrgli z Downing Streeta 10 oziroma z oblasti.
