Trenja so znova močnejša, potem ko je Grabar-Kitarovićeva v zadnjih nekaj dneh večkrat kritizirala neučinkovito demografsko in gospodarsko politiko Plenkovićeve vlade. Posebno odločna je bila prejšnji teden v izjavi, da so v državi »izredne razmere« zaradi vse več hrvaških ekonomskih emigrantov ter zaradi čedalje bolj negativnega naravnega prirasta prebivalstva. Menila je, da izredne razmere zahtevajo izredne ukrepe, in te tudi pričakuje od vlade. Pred tem je na forumu hrvaške gospodarske elite v Opatiji poudarila, da gospodarstvo trpi zaradi pomanjkanja strukturnih reform in kvalificiranih delavcev ter neučinkovite javne uprave. Plenković je najprej odgovoril, da »nekateri ne razumejo« vladnih politik. Nekaj dni po kritikah predsednice so iz vlade vendar napovedali, da bodo v okviru demografske politike od sredine prihodnjega leta zagotovili otroške dodatke za več družin, kar je javnost že ocenila kot gašenje požara z lončkom vode.
Govorita eno, delata drugo
Grabar-Kitarovićeva in Plenković vztrajno zanikata, da sta v sporu, a iz svoje kože nista mogla niti na ponedeljkovi podelitvi podjetniških nagrad hrvaške gospodarske zbornice (HGK). Zgolj vljudno sta se pozdravila, ne da bi se pogovarjala, čeprav sta sedela v neposredni bližini. Tudi za hrvaško javnost je bila to samo dodatna potrditev odprtega nerazumevanja med predsednikoma države in vlade, ki tli že nekaj časa, ne samo pri notranjepolitičnih vprašanjih, temveč tudi pri zunanji politiki, ki je v primeru hrvaške predsednice izrazito proameriška, medtem ko je hrvaški premier v tesnem objemu Bruslja. Nerazumevanje je bilo čutiti tudi pri nedavnem imenovanju novih hrvaških veleposlanikov. Podobnih primerov je še več, kažejo pa na širok spekter ukrepov, ki jih uporabljata v svoji hibridni vojni.
Predsednica je oceno o večjih izgubah prebivalcev Hrvaške v miru kot v vojni izrekla v času priprave državnega proračuna za prihodnje leto, a so v HDZ ocenili, da je predsednica napadla Banske dvore prav v obdobju, ko je opozicija zahtevala glasovanje o nezaupnici vladi zaradi dogajanja v koncernu Agrokor. Grabar-Kitarovićeva si med drugim prizadeva za nadaljevanje dela saborske preiskovalne komisije za Agrokor, ki jo HDZ sistematično ovira, rada pa bi sklicala tudi sejo sveta za nacionalno varnost in se v zvezi z Agrokorjem udeležila vladne seje. Ni dvoma, da predsednica države s svojimi potezami že pogleduje proti predsedniškim volitvam, ki bodo predvidoma konec leta 2019, a tega ne želi javno potrditi, ker bi potem vlada na njene izjave odmahnila z roko, češ da gre za predvolilno kampanjo. Del HDZ okrog Plenkovića nikakor ni navdušen, da predsednica lepša svojo podobo na račun vlade, saj je prišla na Pantovčak kot njihova kandidatka. Predsednik HDZ je prejšnji teden na novinarsko vprašanje, ali bodo podprli vnovično kandidaturo Grabar-Kitarovićeve, odgovoril, da predsednica še ni izrazila želje, da bi se na volitve znova podala ob podpori HDZ, kar pomeni, da ni »biankopodpore«. Ob tem se zaveda, da je v HDZ krog nezadovoljnih z njegovim vodenjem stranke, ki so zaradi tega bolj pripravljeni podpreti predsednico. Grabar-Kitarovićeva ima ne nazadnje občutno več strankarskega staža kot Plenković. Sicer pa v HDZ za zdaj ne omenjajo morebitnega boljšega predsedniškega kandidata od Grabar-Kitarovićeve.
Odmikanje od svoje vlade
Hrvaška vlada se čedalje bolj nervozno spopada z različnimi notranjimi in zunanjepolitičnimi težavami, parlamentarna opozicija je sterilna, predsednica pa vidi svojo priložnost in poskuša v okviru svojih ozkih ustavnih pooblastil prevzeti politično pobudo ter sledi vse večjemu številu državljanov, ki si želijo izhoda iz depresivnega položaja v državi. Raziskave kažejo, da tri četrtine anketirancev ne podpirajo vladnih politik, hkrati pa niti Grabar-Kitarovićeva ne uživa več večinske podpore volilcev. Predsednica se s svojimi kritikami poskuša oddaljiti od politike »svoje« vlade in postati »predsednica vseh hrvaških državljanov«, kot je to svoj čas počel njen predhodnik Ivo Josipović v primeru »njegove« levosredinske vlade Zorana Milanovića, a mu potem kot prvemu hrvaškemu predsedniku ni uspelo dobiti drugega mandata. Josipoviću je spodletelo pri poskusu, da bi osvojil vsaj del tradicionalnih volilcev desnice, privrženci levice pa Grabar-Kitarovićeve nikakor ne dojemajo kot svojo volilno izbiro. Po novem odprtem spopadu med predsednico in premierjem je bilo znova slišati predloge iz SDP, da bi morali odpraviti neposredne predsedniške volitve ter predsednika države izvoliti v saboru, ker latentna vojna v vrhu države dodatno bremeni delovanje države.
