V naslednjih desetih letih bo spremenilo lastništvo 80 odstotkov družinskih podjetij, kažejo izsledki raziskave EY, pa vendar kar 62 odstotkov lastnikov pravi, da še ni izbralo svojega naslednika, 44 odstotkov pa, da je podjetje popolnoma odvisno od njih. Po ugotovitvah raziskave Succession, tax and estate planning issues in transferring a family owned business (Leonard, Street and Deinard, 2010) je razlog za neuspešen prenos lastništva in upravljanja na mlajšo generacijo predvsem v pomanjkanju komunikacije in zaupanja znotraj podjetja (60 odstotkov), neprimerno pripravljenih naslednikih (25 odstotkov) in pomanjkanju definicije poslanstva ali namena družine (12 odstotkov), ki bi jasno opredelil, kako uporabljati družinsko bogastvo. Prav iz tega izhaja koncept družinske ustave, ki skozi komunikacijski vsebinski proces določa vloge in dogovore v podjetju ter obravnava davčne in pravne vidike nasledstva.
»Družinska ustava je pisni dogovor, v katerem člani družine zapišejo ključne vrednote, smernice, pravila, zaveze in procese odločanja. Z načrtovanjem ustvarijo možnosti za doseganje dolgoročnih poslovnih načrtov, skozi pripravo družinske ustave pa se krepi stopnja družinske povezanosti, na kateri slonijo nadaljnja poslovna rast, uspehi in trajnost družinskega podjetja,« pojasnjuje Mojca Emeršič, vodja družinskega podjetništva v EY Slovenija. Pri sestavi družinske ustave, ki usmerja razvoj podjetniške družine, je treba zajeti štiri ključne dimenzije: vodenje, lastništvo, zapuščino in vrednote ter prenos premoženja. Vanjo so zapisani cilji in filozofija družine, njena vloga v podjetju, sestava družinskega sveta, načrt ob odhodu družinskega člana iz podjetja, način reševanja konfliktov, politika zaposlovanja za družinske člane in druga pravila, ki jih člani družine skupaj soustvarijo in tako zmanjšajo tveganje za porušenje družinskega oziroma podjetniškega ravnovesja ob morebitnih mnenjskih razhajanjih.
