Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad kot odziv na demografske spremembe, ki močno vplivajo tudi na trg dela, izvaja večletni projekt Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI), v sklopu katerega je nedavno objavil katalog ukrepov, ki bo delodajalcem pomagal s praktičnimi rešitvami pri upravljanju starejših zaposlenih. Katalog je prvi in edinstven priročnik v slovenskem prostoru, ki ponuja rešitve s področja promocije in varovanja zdravja, ergonomije, kompetenc usposabljanj, medgeneracijskega povezovanja in zavzetosti.
Podjetja torej že imajo eno od orodij za izboljšanje upravljanja starejših zaposlenih, na skladu pa želijo na podjetja, ki skrbijo za medgeneracijsko sodelovanje in torej tudi za starejše zaposlene, tudi javno opozoriti. Zato so pripravili natečaj Starejšim prijazno podjetje: z leti še vedno zavzeti. Priznanje je torej namenjeno prepoznavanju delodajalcev, ki izvajajo strategije ali ukrepe za upravljanje s starejšimi zaposlenimi, starejšim zaposlenim zagotavljajo njim primerne ali ugodne delovne pogoje ter jim omogočajo, da lahko uresničujejo svoje potenciale in s tem pripomorejo k uspešnosti podjetja. S priznanjem spodbujajo delodajalce k razumevanju potenciala starejših zaposlenih in ustvarjanju pogojev dela, ki sodelavce motivirajo za delo tudi v višji starosti. Prav tako priznanje prispeva k preseganju stereotipov o starejših zaposlenih in krepi promocijo dobrih praks aktivnega staranja.
Metodologija natečaja, ki jo v sodelovanju z Javnim štipendijskim, razvojnim, invalidskim in preživninskim skladom Republike Slovenije, Dnevnikom kot nosilcem nacionalnega projekta Zlata nit in kadrovskimi strokovnjaki razvija družba Mediade, upošteva pomenljive ugotovitve raziskave Zlata nit. »Iz ankete, v kateri je v desetih letih sodelovalo 73.537 zaposlenih v 347 različnih podjetjih, izhaja, da osebna rast in razvoj po samooceni zaposlenih upadeta že pri 41. letih. Starejši zaposleni imajo z nadrejenimi manj razgovorov o svojem napredku, manj priložnosti prispevati novosti. Osebna ocena po letih zaposlitve pokaže enak trend: drastično upadanje osebne rasti in razvoja,« poudarja mag. Edita Krajnović iz družbe Mediade.
Ugotovitve slovenske raziskave pa potrjuje evropska: medtem ko je Slovenija po vključenosti v vseživljenjsko učenje nadpovprečna v primerjavi z drugimi evropskimi državami do starosti 44 let, po 45. letu pademo pod evropsko povprečje. »Slovenci sledimo zastarelemu vzorcu: ko sem mlad, se učim, ko odrastem, delam in potem se upokojim. Zaposleni vzamejo 'uspavalne tablete' in gredo v 'zimsko spanje' že kmalu po 40. letu, ko izgubijo delovno ambicioznost in začnejo odštevati leta do upokojitve. »Saj to delam že 20 let, pa že vem, kako se dela,« je stavek, ki opisuje (preživet) odnos do učenja, pojasnjuje Krajnovićeva.
