»Oceani pokrivajo 70 odstotkov našega planeta, pa so še vedno najmanj raziskani,« v uvodu Modrega planeta II pravi Sir David Attenborough, najbolj znan televizijski naravoslovec, ki se je s snemalno ekipo BBC spet odpravil na morje, kjer poleg naravnih čudes opozarja tudi na gršo sliko. Plastika, ki so jo požirali albatrosi, da bi z njo nahranili svoje mladiče, misleč, da gre za lignje, mu je s snemanja ostala v spominu ravno toliko kot pljuvanje delfinov ali parjenje nenavadnih rib.
Prva sezona serije, ki so jo snemali na približno 200 lokacijah, je bila z 12 milijoni gledalcev velik uspeh, pričakovanja pa so visoka tudi v primeru druge. Modri planet II, za katerega je glasbo napisal oskarjevec Hans Zimmer in bo imel sedem epizod, so snemali štiri leta, v njih pa naredili za sedem tisoč ur podvodnih posnetkov. V tem času so, kakor je med trivialnejšimi podatki zapisal BBC, člani snemalne ekipe dobili pet otrok, dva sta na poti, trije so se poročili, štirje pa so si kupili hišo. Med resnejšimi je najti tega, da so pri snemanju uporabili novo tehnologijo, ki jim je omogočila prerez morske površine, da lahko hkrati vidimo, kaj se dogaja pod vodo in nad njo, imeli pa so tudi kamere, s katerimi so med gibanjem lahko snemali hitre delfine in tune.
Laboratorij namesto pravega morja
Kako so snemali posamezne epizode Modrega planeta II, BBC po vzoru serije Planet Zemlja II predstavlja tudi na koncu vsakega dela v posebnem desetminutnem segmentu, so pa, dokler na to niso opozorili drugi, manj govorili o tem, da nekateri posnetki niso nastali v naravi, ampak v umetno ustvarjenem okolju.
Izvršni producent James Honeyborne je pozneje kot razlog za takšno odločitev navedel, da bi snemanje v naravi preveč vznemirilo naravni red in živali. Za laboratorij so se namesto naravnega okolja odločili v epizodi z naslovom Obale (Coast), kjer so nekatere dele posneli v morskem laboratoriju v kanadskem Vancouvru, nekateri posnetki pa so nastali v ohlajenih ladijskih kabinah. Tako so med drugim poustvarili beljenje koral, ki so ga lahko posneli samo s posebnimi kamerami in lučmi, ker je določene korale mogoče najti le globoko v morju, kjer je popolna tema, v epizodi Zelena morja (Grean Seas) pa so umetno poustvarili okolje, v katerem živi posebna vrsta rakov. »Ta čarobni svet bi bilo nemogoče posneti od blizu,« je pojasnil Honeyborne, ki poudarja, da so naravni svet v nadzorovanem laboratorijskem okolju natančno poustvarili v sodelovanju z znanstveniki. Pri vsakem posegu jih je, kot pravi, sodelovalo najmanj šest, sicer pa so se skozi snemanje vse posezone posvetovali z več kot sto morskimi znanstveniki z vsega sveta.
Viralen postal zmontiran izbruh vulkana
Tega, kaj so ustvarili umetno, v seriji ustvarjalci ne pojasnjujejo posebej, da ne bi uničili »čara med gledanjem morskih lepot«, so pa snemanje, kot pravijo pri BBC, podrobno opisali na spletni strani.
BBC se to, da so mediji razkrinkali umetniško svobodo, ki si jo privoščijo pri snemanju naravoslovnih oddaj, ni zgodilo prvič – leta 2011 so gledalci šele pozneje izvedeli, da so v seriji Ledeni planet leta 2011 polarne medvede snemali v nizozemskem živalskem vrtu. Naravoslovci in Attenborough so se takrat postavili v bran televiziji, češ da ni šlo za velik poseg, poleg tega pa naj bi bilo polarne medvede skoraj nemogoče posneti v divjini. Manj razumevanja je bilo v javnosti za BBC-jev naslednji prekršek. Ta se je zgodil med snemanjem serije Patagonija: Zemljin skriti raj (Patagonia: Earth's Secret Paradise), kjer so za posnetek vulkanske erupcije skombinirali dve erupciji vulkana, ene iz leta 2011 in druge iz leta 2015, in ustvarili tako dramatično podobo narave, da je odlomek iz serije postal viralen.
