Državni svetniki zahtevajo ustavno presojo več členov v dveh zakonih, ki določata volitve v državni zbor, ter tudi enega člena ustave, a na včerajšnji javni obravnavi njihove zahteve na ustavnem sodišču je bila večina razprave posvečena volilnim okrajem ter dejstvu, da volilci ne morejo izbirati med več kandidati iste stranke. Večkrat je bilo slišati, da imajo stranke v Sloveniji (pre)veliko moč in da bi bil volilni sistem boljši, če bi bili okraji enaki po velikosti in če bi volilci lahko izbirali (oziroma bi morali izbirati) med več kandidati posamezne stranke.
Kdaj je vpliv dovolj odločilen?
Vendar ustavni sodniki ne bodo odločali o tem, ali je kakšen boljši sistem od sedanjega, temveč o tem, ali je veljavna ureditev v skladu z ustavnimi določbami, po katerih ima oblast ljudstvo ter imajo »volilci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom«. To ne pomeni, da bo naloga ustavnih sodnikov lahka, saj ni jasno, kdaj je vpliv volilcev »odločilen«. O tem, ali pri nas je dovolj »odločilen«, se včeraj predstavniki oblasti niso strinjali, dokončnega odgovora niso dali niti profesorji prava.
Ko v Sloveniji volimo poslanke in poslance, je volilni listič za vsakega od 88 okrajev različen in vsaka stranka za okraj predlaga po enega kandidata. Število poslanskih mandatov, ki jih dobi stranka – torej dejansko razmerje moči v državnem zboru – je sicer odvisno od izida na ravni vsake od osmih volilnih enot, ki dajo po enajst poslancev. Čeprav je tudi okrajev v vsaki enoti enajst, ne da vsak okraj po enega poslanca, ampak se mandati razdelijo glede na deleže, ki so jih stranke dosegle v enotah. Rezultat, ki ga dosežejo kandidati v svojem okraju, je pomemben zato, ker se en del mandatov znotraj posameznih poslanskih skupin razdeli glede na to, kolikšen delež glasov so dobili kandidati po volilnih okrajih.
Stranka z izbiro kandidatov disciplinira
Po prepričanju državnega sveta je problem v tem, da 21 okrajev nima predstavnika v sedanjem sklicu parlamenta, ter v tem, da so si volilni okraji po številu volilnih upravičencev zelo različni. Kot je pojasnil svetnik Zoran Božič, v povprečju na okraj pride malo manj kot 20 tisoč volilcev, vendar ima grosupeljski skoraj 31 tisoč volilcev, hrastniški pa 8.301.
Kako to vpliva na to, kdo je izvoljen v državni zbor, se včeraj še ni razjasnilo. Direktor državne volilne komisije Dušan Vučko je dejal, da je po njegovem prepričanju »v manjših okrajih lažje doseči odstotke, ki peljejo v nebesa«, vendar bo uradne podatke dostavil šele čez dva tedna.
Iz drugih pojasnil, ki smo jih slišali, izhaja, da so volilni okraji tradicionalno opredeljeni za določene politične opcije in da to ni neposredno povezano z velikostjo okraja. Kljub temu Zoran Božič ni bil edini, ki je zagovarjal trditev, da imamo »po ustavi demokracijo, po zakonih pa strankokracijo«. Predvsem ustavni sodnik Klemen Jaklič je kot težavo omenil, da stranke v vsak okraj kandidirajo samo enega poslanca. Vučko, ki je bil v preteklosti poslanec in sekretar poslanske skupine LDS, je dejal, da o tem, kje bo kdo kandidiral, odločajo ozka vodstva strank in da je to sredstvo »discipliniranja v stranki«.
Na koncu se je oglasil še predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je dejal, da državni svet ni navedel nič takšnega, zaradi česar bi morali ustavni sodniki o tem vprašanju odločiti drugače, kot so doslej, ko so zakone ocenili za skladne z ustavo. »Moramo spoštovati volilce, torej predpostavljamo, da vedo, kaj počnejo,« je poudaril. Dodatno je pojasnil, da še nobena vlada ni poskušala spreminjati velikosti volilnih okrajev. »Z njimi se ne manipulira, kar pa seveda ne pomeni, da takšni, kot so, strankam ne ustrezajo,« je dejal. Ustavno sodišče je še pozval, naj – če bo zahtevalo spremembo volilnega sistema – tega ne zahteva pred volitvami, ki bodo poleti 2018. »Gre za tako pomembne zadeve, da se v tem času z njimi ni pametno igrati,« je pojasnil.
