Zvezdana Mlakar, igralka
»Glede na to, da sem Haložanka in Štajerka, je martinovanje zame zelo pomemben praznik. Ob njem se je treba nujno usesti, kaj dobrega popiti in pojesti. Treba je blagosloviti mošt, ki se spreminja v vino, ter se materi naravi zahvaliti – tako za odlično vino kot za to, da tako dobro živimo. Prepričana sem, da tega praznika res ne smemo preskočiti. Martinovo večerjo običajno pripravim sama, če pa imamo čas, se odzovemo povabilu kakšnega prijatelja vinarja. To so šele nora praznovanja. Na trgatvi letos zaradi obilice dela nisem bila, včasih pa smo nadvse radi zahajali na Kras trgat teran, kar malo pogrešam. Pregovor o vinu? In vino veritas. Še nekaj bi dodala: pij ga po pameti!«
Violeta Tomič, poslanka
»Martinovo je zelo lep praznik, ko se krsti vino, uživa ob martinovi goski, rdečem zelju in mlincih. Jaz imam rdeče zelje že pripravljeno. Letos sem zelo zaposlena, zato sem se morala odreči kupu ritualov, ki sem jih prej vedno počela. Letos nisem denimo niti motorja registrirala, niti enkrat nisem zakurila svojega zunanjega kamina in pekla v njem. Letos je neke vrste izredno stanje, zato upam, da bom vsaj martinovala. Trgatve? Kar nekaj jih bilo. Spomnim se prav vseh, na katerih sem bila. V zelo lepem spominu mi je ostala koprska trgatev za poslovneže in medijsko znane ljudi pred leti, kjer je bilo izjemno dobro vzdušje. Tudi v družinskem krogu radi trgamo grozdje. Pred hišo imam brajdo, staro sto petdeset let, ampak letos sta zaradi suše od treh trt kar dve izumrli. Letos je vse drugače. Pregovor o vinu? In vino veritas…«
Barbra Jermann
urednica in novinarka
»Moja martinova zgodba je prav posebna zgodba, ki se vleče že iz rane mladosti. Ko smo bili še samski, smo šli na Šmarno goro in se tam fino napili. Potem smo šli še na morje, in ker smo živi in zdravi prispeli domov, se še dandanes vsako leto zahvalimo angelom nad nami. Vsako leto se ob martinovem zberemo skupaj, z nekaterimi se vidim samo takrat, domov pa se vselej vrnem z bolečimi trebušnimi mišicami. Vsakokrat se dobimo v drugi gostilni, nekateri partnerji odidejo in pridejo novi, približno štirje pa tvorimo skupno jedro od samega začetka. Dobro jemo in se smejimo. Na trgatvi letos zaradi obilice dela nisem bila, čeprav se mi zdi to zelo romantično opravilo. Sicer pa prisegam na peneča vina ali šampanjec, rada imam tudi kabernet sovinjon, kakšno dobro malvazijo ali rebulo. Odvisno od razpoloženja in tega, kaj jem. Pregovor o vinu? Nekateri ljudje so kot vino – najboljši z leti še pridobijo kakovost.
