»Nisem bil trezen. Prizadelo me je, ker nisem vedel, kaj je z osebo, ki mi je zelo blizu. Zaradi šoka sem bil zelo razburjen, nisem mogel biti prijazen. Žal mi je, če sem koga užalil ali mu grozil, tega namena nisem imel,« se je v petek opravičeval Elvis Ramadani. Na novogoriškem okrožnem sodišču se zagovarja zaradi nasilnega pohoda po šempetrskem urgentnem centru in nato še po bolnišničnem oddelku za intenzivno nego. S pomočjo preklopnega noža in groženj je želel septembrskega večera na vsak način izvedeti, kaj je z njegovim hospitaliziranim bratom in ga obiskati. Pozneje se je izkazalo, da to ni bil njegov brat, temveč drug sorodnik, ki se je v bolnišnici znašel zaradi prevelikega odmerka psihoaktivnih snovi.
Prestrašeni bolnik se je lahko le skril pod rjuho
Deset medicinskih sester, tehnikov in zdravnikov, ki jih je ta dan Ramadani srečal na svojem pohodu, je v petek na sodišču povedalo, da so se resno zbali za svoja življenja in da česa takšnega še niso doživeli. »To je bil za naše okoliščine surrealističen dogodek, posebno na našem oddelku, kjer ležijo najtežji pacienti in je zelo zaprt tudi za njihove svojce,« je povedal eden od medicinskih tehnikov, ki je prestregel klic iz urgentnega centra, da k njim prihaja nasilen moški z nožem. Vrat oddelka mu ni uspelo blokirati, saj je v tistem trenutku skoznje že privihral Ramadani in začel iskati svojega prijatelja. »Kje je moj brat, kje se skrivate, pridite ven, vse vas bom ubil!« se njegovega kričanja spominja ena od medicinskih sester, ki se je skrila za posteljo enega od pacientov. Njena sodelavka je zavetje našla pod posteljo. Ko so prišli policisti, sta skozi sobo, ki omogoča izhod skozi okno, pobegnili na ravno streho bolnišnice. »Rada hodim v službo, rada pomagam ljudem, ne hodim pa sem, da me bo nekdo ubil,« je še vidno pretresena pričala medicinska sestra. Tretja se je pred osumljenim skrila v sobo s koši, dva medicinska tehnika pa sta medtem usmerjala policiste in klicala zdravnika.
Na eni od postelj je tedaj ležal bolnik iz Vipavske doline. »Strah me je bilo, pacienti smo bili priključeni na vse mogoče aparature, nismo se mogli braniti. Gospod poleg mene se je pokril z rjuho in tiho čakal, sam sem poskušal po telefonu poklicati policijo, a sta v tistem trenutku že vstopila dva policista, malo pozneje še specialna enota,« je povedal. Nasilneža so obvladali šele policisti.
