Predigra slovensko-hrvaškemu obračunu je bil športno-humanitarni spektakel Pozdrav legendam, v okviru katerega je 44 nekdanjih in sedanjih rokometašev odigralo dve tekmi z zelo skrajšanim igralnim časom. Mnogi so pokazali, da kljub letom še vedno dobro obvladajo žogo in igro, nekateri so z leti pridelali rekreativne trebuščke, vsi pa so skupaj z gledalci uživali v igri. Vsi igralci in selektorji (nastopili so v posebnih dresih, na katerih je bil na hrbtni strani namesto priimka napis Legenda), prav tako pa so tudi tisti med njimi, ki so se prelevili v gledalce, dobili posebne plakete in spominske rokometne žoge z imenom in priimkom. Med tistimi, ki niso igrali, je bil tudi Sergej Rutenka: zaradi težav s hrbtom je v elegantni obleki in s sodobno pričesko sedel na rezervni klopi, v domovini Belorusiji je uspešen poslovnež, z rokometom pa ima stik le kot svetovalec predsednika tamkajšnje zveze.
Atraktivni ognjeni šov v zatemnjeni dvorani in predstavitev obeh reprezentanc v slogu lige NBA sta bila uvod v ponovitev januarske tekme za bron na SP v Franciji, začetni met s sredine igrišča pa je izvedel nekdanji reprezentant Nenad Stojaković, ki je zdaj na invalidskem vozičku. Selektor Veselin Vujović se je od 23 igralcev na pripravah odločil za peterico, ki je bila danes »tehnološki višek«: Jure Dolenec, Vid Kavtičnik, Urh Kastelic, Jaka Malus in Grega Okleščen, med 18 izbranci pa sta bila tudi Aleks Vlah in Dani Zugan, debitanta iz njegovega kluba Koper. Rokometna vojna v Stožicah je v prvem polčasu, v katerem je dal Vujović priložnost kar 15 igralcem, prinesla devet izenačenj, najvišja prednost ene ali druge reprezentance pa je znašala zgolj dva zadetka.
Že po slabih šestih minutah drugega polčasa je moral Vujović vzeti minuto odmora, kajti Hrvati so kljub zaporednim obrambam Urbana Lesjaka prvič povedli za tri (16:13). Od izida 16:17 v 41. minuti sta ekipi izmenično dosegali gole, tako da so gostje ves čas vodili za enega ali dva. To je trajalo do dramatične končnice, v kateri je bil na začetku zadnje minute izključen Marko Bezjak. Hrvat Željko Musa je ob igralcu več zadel le okvir vrat, Žiga Mlakar pa je s svojim sedmim golom sedem sekund pred koncem poskrbel za izenačenje na 26:26. Hrvati so izvedli hitro akcijo s sredine igrišča in Igor Karačić je zadel za 27:26, toda po zelo dolgih pogovorih sodnikov, delegata ter obeh taborov je padla končna odločitev, da je bil gol vendarle dosežen že po zadnjem znaku sirene.
Hrvaški selektor Lino Červar, katerega vzdevek je Čarovnik iz Umaga (selektor naših južnih sosedov je bil že med letoma 2002 in 2010), po tekmi ni skrival jeze: »Ukradli so nam zmago, ki smo si jo zaslužili. Na prijateljski tekmi kaj takšnega pač ni treba, igrali smo proti osmim igralcem. Bili smo boljši in igrali smo dobro, čeprav smo naredili tudi veliko napak.« Selektor Veselin Vujović, ki se je vso tekmo prerekal s sicer slabima srbskima sodnikoma in hrvaško klopjo, je dodal: »Očitno sva s Červarjem v najinih izjavah lagala javnosti, da na tekmi ne bo imperativa zmage in da rezultat ni pomemben. A tekma je bila podobna vojni z veliko telesnega stika, prekrški, grobostjo, močjo. Remi je najpravičnejši, čeprav je Hrvaška nadzorovala rezultat večji del tekme. Mi smo imeli nekaj težav na zunanjih položajih in nismo bili nevarni ne z desne ne z leve, izjema je bil le Mlakar. Igrali smo zelo oslabljeni, dal sem priložnost tudi mladim, ki niso bili slabi, a so odigrali malce zeleno. Nasploh smo odigrali dobro tekmo, vendar nas čaka še veliko trdega dela.«
