Če se je kdo nadejal, da bo vlada Angele Merkel v četrtem mandatu ob odličnih gospodarskih razmerah, z drugačno koalicijo in ob odhodu »schwarze Null« (črna ničla) ministra za finance Wolfganga Schäubleja (prevzel je funkcijo predsednika zveznega parlamenta) povečala trošenje države, se je motil. Stranke nastajajoče koalicije so se namreč dogovorile, da politike izravnanega proračuna ne bodo spreminjale, presežke, ki nastajajo zaradi višjih prihodkov od davkov, pa bodo namenili za znižanje ali odpravo nekaterih obdavčitev in odplačilo obstoječih dolgov.
Kot so zapisali v enem od mnogih dokumentov, ki nastajajo v teh dneh na pogovorih med strankami, se bodo še naprej držali fiskalnega pravila, ki je zapisano v ustavi. Nobenega dodatnega zadolževanja in tudi nobenih dodatnih davkov. Stranka Zelenih tako ni bila uspešna s svojim predlogom, da mora Nemčija uvesti davek na premoženje in spremeniti obdavčitev dediščine, se pravi, dediščino bolj obdavčiti.
30 milijard več sredstev
Vlada naj bi imela v prihodnjih štirih letih na voljo dodatnih 30 milijard evrov več sredstev, ki bi jih lahko namenili tudi za naložbe. A stranke se o natančni porabi teh presežkov še niso dogovorile. O konkretnih številkah praktično še niso govorili. Če bi presežki šli v znižanje davščin, kot za zdaj načrtujejo, bi to pomenilo manj sredstev za prepotrebne naložbe v državno infrastrukturo od cest do železnic in telekomunikacij. Stranke se trenutno dogovarjajo o znižanju davčnih obremenitev za gospodinjstva v nižjih dohodkovnih razredih, dodatnih olajšavah za družine z otroki in o postopni odpravi posebnega solidarnostnega davka, ki ga plačujejo tisti z višjimi dohodki.
V stranki Zelenih so sicer zelo skeptični do tega, da bo mogoče vse prej omenjeno izpeljati in obdržati izravnan proračun. Še posebej, ker v CDU načrtujejo precejšnje povišanje izdatkov za vojsko zaradi zavez Natu. Dokler ne vidijo številk, ne verjamejo, da bo ob odpovedi zadolževanju in znižanju davščin mogoče doseči izravnan proračun. Zanje tako dogovor še zdaleč ni zapečaten, kot se morda nadejajo v drugih dveh potencialnih koalicijskih strankah. Prepričani so, da solidarnostnega davka ne bo mogoče v celoti odpraviti, ne da bi to porušilo proračunsko bilanco. Solidarnostni davek, ki znaša 5,5 odstotka prihodkov posameznika iz različnih dohodkovnih virov (plača, kapital), letno v državni proračun prinese med 13 in 15 milijardami evrov. Številka ni zanemarljiva, zato opozorila Zelenih niso odveč. Si pa večina Nemcev že vrsto let želi odpravo tega davka.
