Prvo grozdje so začeli prevzemati konec avgusta. Štiristo družin, članic zadružne kleti, je trgalo dober mesec, v skladu z optimalno tehnično in organoleptično zrelostjo posameznih sort ter glede na vremenske razmere.
»Zgodnejša trgatev je posledica zgodnjega začetka vegetacije spomladi. Padavin ni bilo veliko, vendar za trto dovolj in so bile enakomerno razporejene skozi vse leto. Temperature so nekoliko presegale briško povprečje, zato pričakujemo letnik, ki bo dal vina bogate strukture, podobno kot leta 2006 in 2009, ki veljata za boljša letnika v Brdih,« se nadeja Goran Jakin, vodja svetovalne službe v Kleti Brda.
Po njegovih besedah so bile razmere za trto ugodne kljub pomladni pozebi in toči v avgustu, ki je pridelek zmanjšala za približno petino. Na dozorevanje so dobro vplivali avgustovski topli dnevi in hladnejše noči, kar se v vinu odraža kot izrazitejša aromatika, posebno pri belih sortah. Septembrsko deževje je sicer predstavljalo dodaten izziv za trgače, a same kakovosti grozdja doslej ni ogrozilo.
Koliko litrov vina ste pridelali letos?Naših 400 družin, članic Kleti Brda, je letos na 1000 hektarjih vinogradov pridelalo dobrih 6200 ton grozdja, od tega 70 odstotkov belih sort, 30 odstotkov rdečih.
Koliko odstotkov ustekleničenega vina prodate na tujih trgih in na katerih ste najuspešnejši?Podjetje se bliža strateškemu cilju, to je doseči petdeset odstotkov prihodkov od prodaje vina na tujih trgih. Potrebo po rasti s pomočjo izvoza je Klet Brda zaznala že v devetdesetih letih. Leta 2001 je postala lastnica ameriškega uvoznega podjetja Laureate imports company s sedežem v Atlanti. Danes so prav ZDA največji izvozni trg, kamor Klet Brda izvozi milijon steklenic vina na leto, pretežno gre za bela suha vina. Za rdeča vina vrhunskega razreda je najpomembnejši izvozni trg Kitajska, kjer je dinamika izvoza prav tako rastoča. Pomembni trgi za Klet Brda so še Velika Britanija, Italija, Poljska, države Beneluksa, Nemčija, Japonska ter države zahodnega Balkana.
Kateri so vaši najbolj eksotični prodajni trgi in katero vino tam najraje pijejo?Izvažamo v kar 26 držav sveta, med drugim na Japonsko, kjer se navdušujejo nad rebulo. Kitajska je naš zelo pomembni trg za rdeča vina višjega cenovnega razreda. Med bolj eksotičnimi destinacijami je na primer Nigerija, kjer se odločajo za penino rosé.
Kateri od sort vin boste letos posvetili posebno pozornost?Letošnje leto je v znamenju rebule, sorte, ki je v Brdih prisotna vsaj 2000 let. Trenutno smo klet, ki pridela največ rebule na svetu, in sicer originalne – takšne, ki uspeva na gričih in lapornati podlagi. Originalna rebula je pridelana naravi prijazno, z majhnimi obremenitvami in jo zelo neposredno lahko povežemo s terroirjem.
Ali še vedno velja svetovni trend rasti prodaje belih suhih vin, čemur sledi tudi Slovenija?Ta trend je aktualen. Slovenija se uveljavlja prav kot pridelovalka belih suhih vin, ki so sortno izrazita, v njih je močno zaznaven izvor. Naravne razmere so takšne, da je pridelava belih suhih vin pri nas najugodnejša.
Kriza je mimo – ali potrošnja vin v domovini narašča? Za katera vina se najbolj zanimamo Slovenci?Klet Brda je s 16-odstotnim tržnim deležem na organiziranem trgu vina vodilna klet na slovenskem trgu. Tudi na domačem trgu se kupci vedno bolj odločajo za vina vrhunskega razreda, so informirani in za svoj denar želijo dobiti pravo vrednost. Opažamo rast v kategoriji svežih vin srednjega cenovnega razreda in premium belih vin, ki imajo kompleksen značaj in za katera se odločajo zahtevnejši poznavalci. Vedno bolj priljubljene pa postajajo tudi suhe penine, prav tako kot drugod v svetu.
Ali Slovenci znamo ceniti kakovostno vinsko kapljico ali še vedno dajemo prednost ceni ali celo količini?Slovenci je morda preširok pojem. Potrošniki se med seboj zelo razlikujejo. Nekateri so še vedno cenovno zelo občutljivi, drugi prisegajo na izvor, spet tretji na določeno blagovno znamko ne glede na ceno. Posebno mlajša generacija je zelo informirana glede vina. Digitalizacija je tudi v tako tradicionalni panogi, kot je vinarstvo, spremenila način komuniciranja.
Kaj menite o veliki ponudbi poceni tujih vin v trgovskih središčih?Konkurenca je vedno dobrodošla, saj pomeni, da se kot panoga izboljšujemo. Slovensko vinogradništvo se uvršča v kategorijo tako imenovane herojske oziroma ekstremne pridelave. To pomeni pridelavo na strminah z visokimi nakloni, z veliko urami ročnega dela, brez namakanja. Takšne vrste vinogradništva je v Evropi le pet odstotkov. Zaradi narave dela ne moremo sodelovati v cenovnih vojnah, lahko pa zagotavljamo brezkompromisno kakovost in edinstvenost izvora ter z njima prepričamo potrošnika.
Ali je visoka cena buteljčnih vin vselej zagotovilo za kakovost?Bolj kot cena je odločujoča blagovna znamka, ki je naša obljuba kupcu. Gradnja blagovne znamke je zahtevna, zaupanje kupcev smo si pridobili z leti zagotavljanja konstantne kakovosti v vseh segmentih. Zrelejša vina so praviloma zaradi drugačnega načina pridelave dražja od svežih. Katera so boljša? V naši kleti imamo šampione in zlate medalje v obeh kategorijah.
Kako bo v vaši kleti potekalo letošnje martinovanje?Letošnje martinovanje bo potekalo v znamenju šestdesete obletnice delovanja Kleti Brda. Klet Brda je že od samega začetka delovanja zadruga. Danes združuje 400 članov – vinogradniških kmetij in zaposluje 100 ljudi. Je nosilec razvoja vinogradništva in vinarstva v Brdih. Je tudi podjetje, ki ohranja in razvija delovna mesta na podeželju ter s tem perspektivo za mlade družine v Brdih. Obenem prav zaradi narave dela v vinogradništvu spodbuja in zahteva medgeneracijsko sodelovanje.
Martinovanje bo zato namenjeno druženju s poslovnimi partnerji in člani zadruge, da nazdravimo preteklim šestim desetletjem in prihodnjim izzivom.