Avstralija, Kitajska in Malezija so januarja, ne da bi našle eno samo truplo, končale skoraj triletno iskanje boeinga 777 malezijske letalske družbe, čeprav je doslej iskanje stalo 133 milijonov evrov. Kitajska je k temu prispevala samo desetino, kljub temu da je bilo kar 153 od 227 izginulih potnikov Kitajcev. Letos pa je malezijska vlada dobila ponudbo treh podjetjih, da bi iskanje nadaljevali. Malezijski minister za transport Aziz Kaprawi je izjavil, da je najboljšo ponudbo dal ameriški Ocean Infinity, s katerim se vlada v Kuala Lumpurju že pogaja o dokončnih podrobnostih pogodbe. Ocean Infinity je ponudil, da bi mu plačali šele po tistem, ko bi našli letalske razbitine in trupla.
Je letalo spremenilo smer?
Osmega marca 2014 ob 00.21 po malezijskem času je torej iz Kuala Lumpurja proti Pekingu vzletelo potniško letalo. Po 40 minutah leta je zapuščalo malezijski zračni prostor in vstopilo v vietnamskega v Južnokitajskem morju. »Lahko noč, Malezija,« so zadnje besede iz pilotske kabine, ki so še prišle na Zemljo. Samo 90 sekund pozneje se je prekinila komunikacijska zveza z letalom, nato pa je ugasnil še sistem acars, ki omogoča pošiljanje tehničnih podatkov na Zemljo.
Letalo so na Zemlji zadnjič zaznali na malezijskih vojaških radarjih zahodno od Malezije (severno od Sumatre) po več kot uri in pol leta. Tedaj je torej že vsaj pol ure letelo v povsem drugo smer, kot bi moralo. Skratka, nekako po 45 minutah leta je nad Južnokitajskim morjem, južno od Vietnama in severovzhodno od Malezije, nenadoma za 160 stopinj spremenilo smer letenja. Očitno je nekdo v letalu to storil namerno.
Več deset letal in ladij je letalo nato iskalo zahodno od Malezije, dokler malezijski premier Najib Razak 15. marca ni izjavil, da je po podatkih britanskega satelita Inmarsat letalo letelo še šest ur, potem ko ga je zaznal zadnji radar malezijske vojske, in strmoglavilo jugozahodno od Avstralije.
Iskanje z napačno domnevo
Po 34-mesečnem iskanju – pri tem so sodelovale številne države in po besedah nekdanjega avstralskega premierja Tonyja Abbotta »najsodobnejša tehnologija in najpametnejši možgani planeta« – se izginotje boeinga 777, ki naj bi bil najvarnejše letalo na svetu, ni razjasnilo. Na območju jugozahodno od Avstralije, kjer so ga iskali na 120.000 kvadratnih kilometrih, niso našli razbitin in nobenega trupla. To območje predstavlja manj kot 0,2 odstotka Indijskega oceana, ki meri več kot 70 milijonov kvadratnih kilometrov.
Domnevo, na katerem območju naj bi letalo strmoglavilo v morje, so izdelali z zapletenimi matematičnimi izračuni na podlagi informacij britanskega satelita Inmarsat. Na tem območju je globina morja med 4000 in 6000 metri. Predvsem pa za malezijskim letalom ni jasnih sledi, kje je strmoglavilo. »Vedno sem trdil, da je to iskanje nepremišljeno. Nobenega razloga niso imeli, da bi iskali na tem območju, ne pa drugje,« pravi Paul-Henri Nargeolet, francoski potapljač, ki je v morju že velikokrat iskal razbitine pogrešanih letal in ladij, tudi potopljeni Titanik. Januarja so iskanje opustili.
Vendar so nato družine izginulih pritiskale, naj se iskanje nadaljuje. Nekatere celo menijo, da so njihovi bližnji, ki so tiste usodne noči leteli na boeingu 777, še živi in zaradi nepojasnjenih razlogov zaprti na skritem kraju. »Potniško letalo ni moglo kar izginiti brez sledu,« povsem utemeljeno trdijo bolj razsodni predstavniki teh družin.
Pravzaprav so v letih 2015 in 2016 na območju ob jugovzhodni obali Afrike našli kar nekaj kosov razbitin pogrešanega letala, tudi steklenko vode, poškodovan kovček in krilca letala. To so dokazi, da je letalo res strmoglavilo v Indijskem oceanu. Zdaj strokovnjaki sklepajo, da je najbrž strmoglavilo severno od območja, kjer so ga iskali do januarja. Tam naj bi ga zdaj tudi iskali na območju, velikem kot Slovenija.
Obstaja več teorij, kaj se je zgodilo z izginulim malezijskim letalom. Po eni naj bi ga sestrelili Američani, ki naj bi se po spremembi njegove smeri bali, da je bilo ugrabljeno z namenom, da se zaleti v kak njihov vojaški objekt. Razmišljanja gredo tudi v smeri, da se je nekdo, ki se je pred poletom v korist svoje družine zavaroval v primeru smrti, polastil letala in z njim naredil samomor.
