Vrhovno sodišče je lani ustavilo postopek proti mariborskemu podžupanu Sašu Pelku, ki je na zadnjih lokalnih volitvah na družbenem omrežju facebook v soboto, se pravi na dan pred volitvami, ljudi pozval k branju intervjuja z naslovom »Kanglerjanstvo mesta ne potrebuje. Potrebuje njivo«. Inšpektorat za notranje zadeve je Pelka zaradi tega kaznoval in tudi drugostopenjsko sodišče je menilo, da je Pelko kršil volilni molk, saj je jasno podprl in izrazil mnenje o določenem županskem kandidatu. Vrhovno sodišče pa je ugotovilo, da vsebina Pelkove objave »ne dosega pravnega standarda volilne propagande«, ki je opredeljena v zakonu. S tem je dejansko spremenilo razumevanje pojma »volilni molk«.
»Posamezniki lahko razpravljajo, o čemer koli želijo, kajti posameznik po mojem mnenju ne izpolni namena propagande, če ne izpolni petih pogojev, opredeljenih tudi v tej sodbi vrhovnega sodišča, ki je na novo definirala pojem javna volilna propaganda,« pojasnjuje profesor Jurij Toplak z mariborske pravne fakultete, ki je tudi vrhovno državno tožilstvo pozval, naj vloži zahtevo za varstvo zakonitosti.
O propagandi govorimo, ko posameznik, medij, portal in drugi nekaj objavi z namenom vplivanja, objava mora biti javna in usmerjena k širokemu krogu ljudi, prav tako mora biti del načrtnega in sistematičnega ravnanja ter, nazadnje, ponovljena večkrat ali biti del širšega sistematičnega sklopa objav. »Tega posameznik ne naredi, če razpravlja. Tudi če nekdo na facebook napiše 'volite Pahorja', to po mojem mnenju ni načrtno, sploh pa ne sistematično in tako ne more biti propaganda. Smisel prepovedi volilne propagande je v tem, da stranke in kandidati … ne širijo oglasov, letakov, plakatov, oglasnih pasic na internetu. Mediji po mojem mnenju ne izpolnjujejo propagandnega namena, saj je vrhovno sodišče tudi opredelilo, da polemični, vedoželjni, običajno pogovorni, znanstveni zapisi niso propaganda. Namen novinarskih člankov pa je prav polemika, razprava,« pojasnjuje pravnik Jurij Toplak.
Zakon govori o politični propagandi
Iz ministrstva za notranje zadeve so kljub temu v minulih dneh sporočili, da bo njihova dežurna služba »sprejemala prijave domnevnih kršitev volilnega molka«, ter nadaljevali, da bo »inšpektorat za notranje zadeve obravnaval kršitve volilnega molka na podlagi zakona o volilni in referendumski kampanji«.
»Zakon pravzaprav govori o politični propagandi,« se strinja tudi glavni notranji inšpektor Matija Remec, »volilni molk ni omenjen,« dodaja. Volilna kampanja so tako vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volilcev pri glasovanju na volitvah. Zakon kot take našteva propagando v medijih, elektronskih publikacijah in propagando z uporabo telekomunikacijskih storitev, nameščanje novih plakatov in razdeljevanje letakov s politično oglaševalsko vsebino, objavo videospotov političnih strank ter neposredno pozivanje.
»Zakon vključuje tudi domnevne kršitve na facebooku, twitterju in podobnih družbenih omrežjih,« pravi Remec. »Popolnoma jasno je, kaj se sme in kaj ne, drugo vprašanje pa je, kaj lahko prekrškovni organ kaznuje,« pojasnjuje sogovornik. Obvestil domnevnih kršitev volilnega molka je namreč vselej precej, sto petdeset, dvesto, toda v zadnjih letih so do pravnomočne odločbe o prekršku prišle štiri kršitve prepovedi propagande na družbenih omrežjih. »Najprej moramo dobiti prijavo, število teh se v zadnjih letih seveda povečuje. Vsak govor o volitvah še ni propaganda in tako morajo inšpektorji najprej ločiti, ali neki zapis sploh ustreza propagandi. Drugi filter je zaprti ali odprti profil, naslednji pa vprašanje, ali je mogoče iz profila izluščiti identiteto domnevnega kršitelja. Ob poplavi lažnih profilov to velikokrat ni mogoče, medtem pa zakon o prekrških jasno določa, da mora prekrškovni organ definirati identiteto domnevnega kršitelja,« razlaga Remec.
