Biološki odpadki zavzemajo več kot trideset odstotkov gospodinjskih odpadkov. Če jih zbiramo ločeno, bomo dosegli manjšo količino odpadkov na odlagališču in s tem podaljšanje njegove življenjske dobe, manj bioloških odpadkov na odlagališču pa pomeni tudi manj toplogrednih plinov.
V zahvalo za prizadevno ločevanje
Kompost, pridobljen iz bioloških odpadkov, je namreč pri nas še novost in razmeroma neznan, glede uporabe pa obstajajo nekateri pomisleki, saj ljudje včasih nimajo vseh informacij. »Občanom smo brezplačni kompost ponudili iz dveh razlogov: v zahvalo za njihovo prizadevno ločevanje bioloških odpadkov in za promocijo komposta, pridobljenega iz bioloških odpadkov,« nam je povedala Nina Sankovič iz Snage. Pridelava komposta v Regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana ni novost, saj predelava bioloških odpadkov v kompost poteka že od začetka obratovanja te tovarne. »Kompost z anaerobno fermentacijo v desetih tednih pridobimo iz ločeno zbranih bioloških odpadkov (rjavi zabojniki) in zelenega odreza,« razloči Sankovičeva. Na leto tako iz petindvajset tisoč ton bioodpadkov in zelenega odreza predelajo 2300 ton komposta. »Do zdaj smo kompost prodajali na veliko velikim odjemalcem, od sredine oktobra pa so na voljo tudi manjše količine, kar pomeni, da ponj lahko pridejo tudi občani.«
Neoporečen in kakovosten kompost
Kompostni kup naj bi sestavljala tako imenovana zeleni in rjavi material, pri samem kompostiranju pa je treba zagotoviti predvsem neoporečnost in kakovost komposta. »To zagotavljamo na dva načina: naš kompost stalno preverja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano RS, hkrati pa pridelavo nadzorujemo v lastnem laboratoriju z več testi. Z mikrobiološkimi testi ugotavljamo čistočo in preverjamo prisotnost bakterij E. coli in salmonele,« razloži sogovornica. »Z rastnimi testi v kompostni mešanici preverjamo kaljivost rastlin kitajskega zelja in vodne kreše ter fitotoksični vpliv na koreninski sistem rastlin. S testom plevela pa preverjamo število kaljivih semen plevela na liter komposta.«
Kompost, pridelan v ljubljanskem regijskem centru, je stoodstotno organsko gnojilo, ki obogati tla, rastline pa nahrani z vsemi potrebnimi makro- in mikrohranili – dušikom, fosforjem, kalijem, magnezijem in drugimi. Poveča vodno in zračno zmogljivost tal, v kislih tleh pa uravnovesi vrednost pH. »Uporabljamo ga lahko kot gnojilo za izboljšanje kmetijskih zemljišč in tal v vrtu, za balkonske in okrasne rastline ter za zasaditev dreves in grmovnic. Kompost uporabljamo tudi za pripravo substratov za sajenje ter setev in kot zastirko,« pove Sankovičeva.
Veliko zanimanje za kompost
Povpraševanje po »ljubljanskem kompostu« je menda ogromno. Minulo soboto, ko so začeli akcijo brezplačnega odvoza komposta, so v zbirnem centru razdelili ves kompost. »Na voljo je še do 28. oktobra, in sicer v zbirnem centru na Povšetovi ulici 2 in na dvorišču Povšetove ulice 10,« zamudnike potolaži sogovornica. Ponj lahko v času akcije pridete od torka do sobote od 11. do 18. ure.
»Prevzem komposta v Zbirnem centru Povšetova je mogoč izključno z lastno embalažo (vedra, posode, vreče), na dvorišče Povšetove ulice 10 pa naj pridejo občani, ki želijo kompost naložiti in odpeljati z avtomobilsko prikolico,« še svetuje Nina Sankovič.