O kitih, delfinih in pliskavkah, ki živijo v tesno povezanih skupinah in precej časa preživijo v igri, smo doslej slišali že veliko zanimivega. In vedno znova se navdušujemo nad njihovim vedenjem in odnosi med njimi, saj velikokrat spominjajo na kompleksnost človekovega življenja. Da delfini uporabljajo preprosta orodja, orke (kiti ubijalci) druga drugo kličejo po imenu in kiti glavači govorijo v lokalnem narečju, že vemo, sedaj pa so raziskovalci v novi študiji sestavili nov, bogat seznam vedenj, ki so jih opazili pri 90 različnih vrstah delfinov, kitov ter pliskavk, in ugotovili, da večji kot so možgani posamezne vrste, bolj kompleksno in človekovemu podobno bo njihovo življenje. Kaže, da življenje med valovi oceanov ni tako zelo drugačno od našega.
Življenje v skupini je ključno za razvoj možganov
Dosedanja dognanja kažejo, da so se človekovi možgani in razum razvili zaradi življenja v skupini, kjer se je posameznik prisiljen spopadati s kompleksnimi družbenimi odnosi. Gre za teorijo, ki smo jo do sedaj povezovali bolj kot ne zgolj s človekom, a jo bi glede na dognanja znanstvenikov o kitih in delfinih veljalo prenesti tudi na velike sesalce.
Znanstveniki, ki so rezultate študije objavili v reviji Nature, Ecology and Evolution, namreč trdijo, da so kompleksne družbene in kulturne karakteristike kot so lovljenje v skupini, razvoj lokalnega dialekta in učenje z opazovanjem, povezane s povečanjem živalskih možganov – gre za proces, ki je znan kot encefalizacija.
Življenje v skupini med drugim pomeni lažje in hitrejše učenje. Kiti, delfini in pliskavke, večino svojega znanja, tako kot ljudje, dobijo skozi socialne stike in ne posamično. In ravno to morda priča o tem, zakaj se določene živalske vrste naučijo kompleksnejšega vedenja kot ostale. »Tisti, ki so bili pretežno sami ali v majhnih skupinah, so imeli najmanjše možgane,« so zapisali raziskovalci.
Morda celo ogovarjajo
Med opazovanjem zanimivega življenja morskih sesalcev so raziskovalci bili navdušeni nad delfini, ki se igrajo s kiti grbavci in pomagajo ribičem pri lovljenju rib. Med drugim so zabeležili edinstvene žvižge, s katerimi se delfini kličejo, kar naj bi lahko namigovalo tudi na to, da se živali med seboj morda pogovarjajo.
Presenetilo jih je tudi dejstvo, kako odrasle živali nesebično vzgajajo mladiče, s katerimi niso v sorodstvu. »Zdi se, da pregovor, da je za vzgojo otroka potrebna cela vas, velja tako za ljudi kot kite,« je povedal Michael Muthukrishna, ekonomski psiholog in soavtor študije na Londonski ekonomski šoli.
Tovrstna raziskovanja evolucijsko različnih živali, kot so kiti in delfini, ne samo, da omogočajo vpogled v zanimiv in kompleksen živalski svet, temveč omogočajo tudi študij inteligence na splošno in pomagajo razumeti naš lasten intelekt.
