Kaj nam prinaša tako imenovana industrija 4.0 z avtomatizacijo in digitalizacijo ter kako bo digitalna transformacija vplivala na število zaposlenih in njihove veščine, kateri poklici bodo še obstajali čez 20 let, kdo bo plačeval prispevke in kako se bo država soočila z navedenimi izzivi, je bilo le nekaj izpostavljenih vprašanj konference. Poglede na izpostavljeno tematiko so podali prof. dr. Janez Bešter, redni profesor fakultete za elektrotehniko in predstojnik laboratorija za multimedijo, mag. Boštjan Vasle, direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ter mag. Vojmir Urlep, dolgoletni predsednik uprave družbe Lek, d. d.
Dodatni pritiski na javno pokojninsko blagajno
V uvodnem nagovoru konference je Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, d. d., predstavila tako stanje drugega pokojninskega stebra v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami OECD kot tudi skrbi, kako bosta lahko v prihodnje digitalizacija in avtomatizacija pomenili še dodaten pritisk na javno pokojninsko blagajno, ki ima že danes občuten primanjkljaj. Poudarila je še nadaljevanje uspešnega poslovanja Pokojninske družbe A, ki je v letu 2017 presegla 250 milijonov evrov zbranih sredstev in stoodstotni kumulativni donos na zajamčenem skladu.
Digitalizacija je nov življenjski slog
Prof. dr. Janez Bešter je v svojem predavanju poudaril, da digitalizacija ne predstavlja samo nove tehnologije, ampak je povsem nov življenjski slog. Mlade generacije, ki so že odrasle s pametnimi telefoni in podobnimi napravami, dojemajo in uporabljajo tehnologijo povsem drugače, drugače razmišljajo, drugače delajo in posledično se tudi drugače vedejo ter so povsem drugačni potrošniki kot starejše generacije.
Digitalizacija je v določenih panogah ne samo distruptivna, ampak prelomna, saj so nekje novi poslovni modeli v povezavi z digitalno tehnologijo obrnili na glavo določene klasične panoge, kot na primer Uber, ki je z uporabo pametne tehnologije in novim poslovnim modelom obrnil na glavo tako klasično dejavnost, kot so taksi prevozi.
Ne gre za to, ali so nam te spremembe všeč ali ne, dejstvo je, da se dogajajo, in to z veliko hitrostjo. Drugo pa je vprašanje, ali jih bomo znali izkoristiti oziroma ali je to naš izziv, saj digitalna transformacija pomeni povsem nov digitalni model poslovanja in ne le prenove informacijskih tehnologij. Ključna bo kadrovska funkcija in zaposleni bodo potrebovali prave veščine za izvedbo transformacije, morali bodo biti prilagodljivi in široko usmerjeni, inovativni. Če se bodo prilagodili, pomeni digitalna transformacija veliko priložnost za Slovenijo.
Bistveno zmanjšana delovno aktivno generacija
Boštjan Vasle, direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), je pojasnil, kaj vsebuje nedavno sprejeta strategija dolgožive družbe kot odgovor države na izzive starajoče se družbe, avtomatizacijo in fleksibilizacijo delovnih mest. Mag. Vasle je predstavil spremembe starostne strukture prebivalstva v Sloveniji, s katerimi se že soočamo in se bodo v prihodnje še okrepile. Namreč, na eni strani gre za ohranjanje števila mladih na približno enaki ravni in veliko povečanje števila starejših, po drugi strani pa se bo bistveno zmanjšala delovno aktivna generacija. Kljub tem demografskim spremembam pa lahko s primernimi prilagoditvami v širši družbi zagotovimo, da bomo tudi v prihodnje ohranili vsaj enako kakovost življenja, kot jo imamo danes.
Internet živih bitij
Dolgoletni predsednik uprave družbe Lek, mag. Vojmir Urlep, je predstavil pogled vodstva na procese digitalne transformacije in podal izkušnje iz prve roke, kako digitalna transformacija že poteka v eni od panog, ki avtomatizacijo in digitalizacijo že dolgo uvaja. Ne le da smo v obdobju interneta stvari (IOT), je poudaril, ampak smo že na začetku obdobja, ko lahko začnemo govoriti o internetu živih bitij, vključno z nami, saj tehnologija že nekaj let omogoča, da na primer prek podkožno vstavljenih čipov in senzorjev v realnem času spremljamo določene biološke funkcije človeka, podatki pa se prek interneta posredujejo neposredno zdravniku.
Avtomatizacija in digitalizacija pomenita veliko priložnost
Konferenco je sklenila okrogla miza vseh govorcev, ki jo je vodil mag. Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A, na kateri so sodelujoči omenili še druge vidike digitalne transformacije, od davka na tehnologijo, prevrata veščin zaposlenih, umetne inteligence v zdravstveni diagnostiki do strahov glede umetne inteligence.
Vsem govorcem je bila skupna sklepna misel, da avtomatizacija in digitalizacija ne smeta pomeniti le strahu pred izgubo delovnih mest, ampak odpirata tudi veliko priložnosti, ki jih moramo izkoristiti.