Iraška vojska, ki so jo oblasti v Bagdadu v preteklih dneh namestile vzdolž območij, ki si jih lastita tako iraški Kurdistan kot zvezna vlada, je v noči na ponedeljek dobila ukaz za napad. V pičlih petnajstih urah jim je na spornih območjih uspelo zagotoviti spoštovanje iraškega ustavnega reda. To je bil eden glavnih ciljev, ki ga je z ukrepanjem želel doseči premier Haider Al Abadi. Po spodletelih nedeljskih pogovorih med zvezno vlado in kurdskimi predstavniki, na katerih je Bagdad od Erbila zaman zahteval razveljavitev rezultatov referenduma o neodvisnosti, se je iraški premier namreč odločil, da se kurdskim težnjam zoperstavi z oboroženo silo.
Upora pešmerg ni bilo
Sporna območja južno od kurdskih provinc Dahuk, Erbil in Sulejmanija so predmet ozemeljskega spora med Bagdadom in Erbilom že vrsto let. Vojska je zdaj dobila ukaz, da zavzame tiste dele z nafto bogatega ozemlja, ki so jih kurdske pešmerge zasedle v ofenzivi proti Islamski državi od leta 2014 naprej. V operaciji so vojski pomagale šiitske milice, zveste zvezni vladi v Bagdadu, ki jih podpira Iran.
Napredovanje je potekalo izjemno hitro. Pešmerge na jugu Kirkuka so poročale o številnih žrtvah. Potem ko je vojska dopoldne zavzela pomembno rafinerijo na tem območju in vojaško oporišče na obronkih Kirkuka, je popoldne z dobrim ducat ameriških oklepnikov zavzela še samo mesto. Brez upora pešmerg so na sedežu guvernerja obesili iraško zastavo. Regija, kjer naj bi bili štirje odstotki svetovnih naftnih rezerv, je spet pod oblastjo zvezne vlade, pa čeprav so kurdski politiki še dan poprej zatrjevali, da bodo do zadnjega diha branili svoj »kurdski Jeruzalem«.
Guverner Kirkuka, ki je pozival meščane k uporu proti iraški vojski, je popoldne sam zapustil mesto še pred prihodom vojske. Enako so očitno storile pešmerge in na tisoče civilistov, ki so bežali pred zvezno vojsko. Kdo je izdal ukaz za umik pešmerg iz Kirkuka, včeraj še ni bilo jasno. Da so se kurdske sile umaknile brez večjih bojev, pa je presenetljivo, ker so še nekaj ur poprej razlagali, da ukrepi iraške vlade predstavljajo vojno napoved Kurdom. Nekateri kurdski mediji so špekulirali, da so ukaz za umik dali družinski člani nedavno preminulega nekdanjega kurdskega predsednika Iraka Džalala Talabanija, a so ti takšno poročanje zanikali. Talabanijeva Patriotska unija Kurdistana (PUK), ena izmed dveh glavnih kurdskih strank, je bila do načrtov predsednika Masuda Barzanija za izvedbo referenduma o neodvisnosti že poprej zadržana.
Ankara podprla Bagdad
V Turčiji so ukrepanje iraške vojske proti Kurdom pozdravili, tudi zato, ker naj bi iraškim Kurdom na pomoč priskočili borci v Turčiji prepovedane kurdske delavske stranke (PKK). Vladi v Erbilu so sporočili, da bo storila še eno napako, če bo enotam PKK dovolila ostati v regiji in jim ponudila zatočišče. Pomoč enot PKK so v regionalni vladi iraškega Kurdistana zanikali. V turški prokurdski opozicijski stranki HDP pa svarijo, da utegne agresija, usmerjena na iraške Kurde, pripeljati do regionalne vojne.
Precej bolj nevtralno se je na hitro zaostrene razmere v Iraku odzvalo poveljstvo mednarodnih sil za boj proti Islamski državi. Še pred referendumom so v koaliciji svarili, da bi lahko napetosti med Kurdi in zveznimi oblastmi vodile do težav v boju proti kalifatu. Včeraj so obstreljevanje med iraškimi silami in pešmergami označili za nesporazum, ki naj bi nastal zaradi slabe vidljivosti na območju. Hkrati pa so pristavili, da ne bodo stopili na nobeno od spopadajočih se strani. ZDA pa so pozvale k takojšnjemu končanju spopadov.
