Z nekaterimi izjemami se kadroviki le počasi soočajo s spremembami, ki jih tudi na področje vodenja in razvoja zaposlenih prinaša digitalizacija. Po drugi strani najverjetneje večina direktorjev in lastnikov pričakuje, da bodo prav kadroviki glavni arhitekti digitalne transformacije, ki bodo s povezovanjem z prav vsemi oddelki podjetju zagotovili krepitev konkurenčnosti in trajnostno rast.
Vloga kadrovikov se je zadnja leta izjemno spremenila in prav soočenje z digitalizacijo z vidika kadrovske funkcije je bila osrednja tema dvodnevnega HR-foruma IEDC – Poslovne šole Bled, ki so ga zaokrožili včeraj. Med govorci je bil tudi dr. Reza Moussavian iz Deutsche Telekom, ki je predavanje naslovil Jej, digitaliziraj, ljubi. »Umakniti se je treba od ustaljenih receptov in zbrati pogum za nove sestavine, ki jih bomo zaužili. Objeti moramo tehnološke spremembe in se posloviti od ostalin preteklosti. S strastjo moramo podpreti digitalno preobrazbo kadrovske stroke in posla,« je poudaril Moussavian. »Albert Einstein je vedno znova opozarjal, da problemov ne moremo rešiti z enakim razmišljanjem, kot smo ga imeli, ko so problemi nastali. Prave rešitve bomo dobili le, če bomo odprti za novosti in digitalizacija je med njimi. Digitalizacija ni samo trend, ki se bo morda prijel ali ne, je naša realnost, ki jo moramo sprejeti,« med drugim poudarja Moussavian.
Menedžmentu povzroča srčno bolečino
Da se kadroviki morajo prilagoditi novi realnosti, poudarja tudi Štefan Gostič iz KMAG – Kia Motors Adria Group. »Dober kadrovik je tisti, ki povzroča srčno bolečino lastniku podjetja in glavnemu direktorju. Njegova naloga je, da odpira rane, odpira frustracije ter opozarja na napake z namenom, da se spremeni kultura v podjetju. Zato mora biti kadrovik empatičen, vzdržljiv in se ne sme bati svojega mnenja povedati direktorju. Če se kadrovik boji za svojo službo in svoj status, potem ni iz pravega testa.«
Gostič sicer meni, da povprečni menedžment kadrovsko službo še vedno vidi predvsem kot administrativno oporo in zagotavljanje skladnosti delovanja podjetja in zaposlovanja s pravnim redom. »Ključna naloga kadrovika je razvoj ljudi. Prva dva stebra se da hitro vzpostaviti, razvoj ljudi pa zahteva več časa in energije. Opažam pa, da zaradi pomanjkanja kadrov ter uvajanja digitalizacije to vse bolj stopa tudi v zavest menedžmenta.« Kadroviki tako postajajo ključni lovci na talente, odgovorni za njihov nadaljnji razvoj ter za dvig ugleda podjetja. »Dober lastnik se zaveda, da ljudje ustvarjajo prihodke. Tisti, ki so v službi zadovoljni, bodo pri svojem delu dali več. In to dela razliko med podjetji!« poudarja Gostič. Po nekaterih podatkih so lahko prav po zaslugi visoko motiviranih vodij in posledično drugih sodelavcev prihodki podjetja celo do četrtino višji.
Gostič je zagovornik nenehnega izobraževanja, saj je znanje dosegljivo ves čas in povsod, prav tako ga ni strah digitalizacije. »Sem velik pristaš informatizacije kadrovske službe, da bomo lahko v čim večji meri komunicirali mobilno. Aplikacije so prihodnost. Generacije Y in Z to že počnejo.«
Pravi so drugačni
Da so pravi kadroviki že davno odskočili z mesta administratorja, ki skrbi za ustreznost pogodb, redno izplačevanje plač in morebitno nagrajevanje, potrjuje tudi Saša Boštjančič, direktorica portala mojazaposlitev.si. Zelo jo veseli, da se med drugim že srečuje s kadroviki, ki so si zaradi nadgradnje klasične kadrovske funkcije, ki zajema zelo zavzeto in sistematično uvajanje ukrepov za večje zadovoljstvo sodelavcev na delovnem mestu, nadeli bolj moderne nazive, kot je »chief happines officer«. »Danes se od vsakega pravega kadrovika pričakujejo različno znanje, kompetence, veselje do dela z ljudmi. Poleg skrbi za razvoj zaposlenih so njegove naloge tudi vpeljava prenosa znanj vertikalno in horizontalno na vse generacije v podjetju, skrb za odprto komunikacijo, vpeljavo mentorstva, zagotavljanje nasledstva, saj so ljudje tisti, ki poleg novih tehnologij poganjajo razvoj,« našteva Boštjančičeva.
