Žleze slinavke ležijo ob ušesih, pod jezikom in spodnjo čeljustnico. V njih nastaja slina, ki se skozi izvodila žlez izloča v ustno votlino. Podčeljustni žlezi imata izvodili pod jezikom spredaj, obušesni pa ob drugem zgornjem kočniku. Težave se običajno pojavijo samo v eni od žlez. Nekatera hrana, na primer kisla, sladka, močno začinjena…, spodbudi izločanje sline in če je v izvodilu žleze ovira, žleza nabrekne, saj slina ne more normalno odteči. Čez čas, ko slina počasi odteče iz žleze, oteklina uplahne.
Če se te težave ponavljajo, doc. dr. Aleksandar Aničin in asist. Jure Urbančič, specialista otolaringologa na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, ki se poglobljeno ukvarjata z obstruktivnimi boleznimi žlez slinavk, svetujeta, da je na mestu obisk v njihovi ambulanti. Takšne težave rešujejo tudi maksilofacialni kirurgi.
Kamenček ali zapora?
Zdravnik najprej ugotovi, zakaj žleza oteka. Obstruktivne bolezni žlez slinavk je namreč treba ločiti od drugih bolezni, ki povzročajo podobne znake. V večini primerov so vzrok za otekanje kamenčki, ki se naredijo v izvodilih žlez, ali pa odtekanje sline ovira zožitev izvodila žleze. Vzrok za oteklino je lahko tudi akutno vnetje ali – redko – tumor žleze. Kadar gre za virusno vnetje mumps, ima lahko bolnik bolečino v predelu žleze, slina pa odteka neovirano. Ob vnetju ali tumorju otekanje žleze ni povezano s hranjenjem, pojasnjuje Aničin.
Kamenčki, ki jim rečejo slinski kamni ali sialoliti, nastanejo predvsem v izvodilih podčeljustnih žlez, manj pogosto pa v izvodilih obušesnih žlez slinavk. Teorij, zakaj nastanejo, je več, skupno pa jim je, da se naredi jedro, ki poapni in se veča z nabiranjem kristalov. Ta kalcinacija se lahko nabere tudi okoli tujka, ki zaide v izvodilo žleze, bakterij, sluzi… K nastanku kamnov naj bi ob dehidraciji prispevala tudi sestava sline.
Diagnostika
Pri opredelitvi težav si pomagajo z ultrazvočno preiskavo. Ta pokaže, ali so na tkivu žleze spremembe, ali je v žlezi videti kamenček, tumor, razširjenost vodov izvodil… Bolnika lahko napotijo tudi na magnetnoresonančno preiskavo, ki dobro prikaže vode izvodil in ali je žleza še učinkovita. Najmanj uporabljajo CT-preiskavo, katere prednost pa je, da pokaže vse kamne v žlezi. Teh namreč UZ ne prikaže vedno. Kamen v izvodilu lahko tudi zatipajo z roko ali s posebno sondo, ki jo skozi izvodilo potisnejo proti žlezi. Pri diagnostiki si pomagajo tudi s sialendoskopijo, kot se imenuje endoskopska preiskava, kjer skozi izvodilo žleze uvedejo tanek inštrument. Sialendoskopija je prav tako terapevtska metoda, saj lahko ob tem poskusijo kamen tudi odstraniti.
Kamenček se lahko iz žleze po izvodilu izplavi tudi sam. Če pa se ta blokada ne odstrani, težave postajajo vedno večje in lahko privedejo do gnojnega vnetja žleze, ko je potrebno zdravljenje z antibiotikom, pa tudi do okvare delovanja žleze. Vnetje je zelo neprijetno: žleza sploh več ne uplahne, boli, ob pritisku nanjo skozi izvodilo v ustih priteče gnoj, včasih oteče tudi ustno dno.
Kdaj do zdravnika
Kaj naj naredi pacient, ko ugotovi, da mu ob jedi žleza nabrekne? Naj čaka, da se kamenček čez čas izloči sam, ali obišče zdravnika?
»Kadar med jedjo nenadoma nabrekne žleza slinavka, to ni razlog za vznemirjenje. Morda hranjenje za nekaj časa prekine, da slina iz žleze odteče. Če boli, lahko vzame tableto proti bolečinam. Dobro je, če lahko najde ravnovesje, koliko določene hrane lahko poje, da ne oteče preveč. Če se to zgodi le občasno, ni treba ukrepati. Če pa se dogaja pogosto, je dobro, da osebni zdravnik bolnika napoti v specialistično ambulanto, kjer opravimo diagnostiko,« pojasnjuje Jure Urbančič. Otekanje žleze lahko nekaterim ljudem povzroči velike težave, saj se bojijo, da bo ta neprijetna težava nastala, ko na primer jedo zunaj doma. Če težava vpliva na bolnikovo kakovost življenja, naj z obiskom pri specialistu ne odlaša, še svetuje Urbančič.
Kako odstranjujejo kamenčke
Kot omenjeno, kamenčke lahko odstranijo skozi izvodilo žleze pri sialendoskopiji. V svetu te kamenčke razbijajo z ultrazvokom, laserjem ali pnevmatsko napravo, vendar ta tehnologija v Sloveniji še ni na voljo. Do kamna lahko pridejo tudi z rezom sluznice v ustih ali rezom skozi kožo na obrazu; če je kamen zelo daleč v izvodilu, pa je potrebna zahtevna operacija z dvigom obraznega tkiva nad kamnom. Cilj je seveda čim manj invaziven poseg: 80 odstotkov posegov opravijo v lokalni anesteziji, zahtevnejše primere in pri otrocih ter najstnikih pa v splošni anesteziji.
S slinskimi kamni ima težave približno odstotek ljudi. Bolnikov je čedalje več, ugotavljata zdravnika, njuno ambulanto obiščejo trije do štirje bolniki na teden. Na ORL-kliniki opravijo 65 sialendoskopskih posegov na leto: pri polovici pacientov zaradi kamnov, drugo so zožitve izvodil, ponavljajoča se vnetja žleze pri otrocih, sluznični čep in druge težave. Če se pacientu težave ponavljajo, obstaja možnost, da se bodo ponovile tudi po odstranitvi kamna. V povprečju desetina pacientov v desetih letih kamen spet pridela.
