Na bližnjem vrhu Evropske unije se voditelji držav članic najverjetneje ne bodo mogli veliko in konkretno pogovarjati o odhodu ene njenih največjih članic, Velike Britanije. Niti pravkar končani peti krog pogajanj o brexitu namreč ni prinesel premika, čeprav tako London kot Bruselj ves čas ponavljata, da si ga želita, da je dogovor mogoč in da je nujen. Cilj obeh strani je isti – »pošten dogovor«, le o poti do njega imata pogajalca Michel Barnier (EU) in David Davis (VB) še vedno sila različne poglede.
Denar, problemov vladar
Zapleta se, tako kot je to pogosto pri ločitvah, pri denarju. EU vztraja, da vlada Therese May na mizo položi jasen izračun, koliko bo plačala za kritje »ločitvenih stroškov«, preden pogajanja preidejo v naslednjo fazo, v kateri bi se začeli pogovarjati o oblikovanju novih in drugačnih ekonomskih povezav med Veliko Britanijo in EU. Slednje London najbolj zanima in bi se želel o tem dogovoriti najprej, potem pa bi ponudil vsoto, ki bi morda zadovoljila Bruselj. EU takšen vrstni red zavrača.
Barnier je po petem krogu pogajanj precej nezadovoljen dejal, da sta strani celo naredili majhen premik pri vprašanju mejnega režima med Veliko Britanijo in EU na Irskem in na področju pravic državljanov EU na ozemlju Velike Britanije, da pa je vse skupaj klavrno, ko gre za določanje finančnih obveznosti Velike Britanije. Davis na to uho pač ne sliši in vztraja, da naj bi se o tem dokončno dogovorili v naslednjih fazah pogajanj.
Britanska premierka Mayeva je v nedavnem govoru v Firencah zatrdila, da zaradi brexita nobeni članici Unije ne bo treba plačati več ali prejeti manj denarja, a EU zahteva podrobna britanska stališča s konkretnimi številkami. Davis pa je ponovil britansko stališče, da je mogoče konkretne številke doreči le v sklopu pogajanj o prihodnjem partnerstvu, na katera je njegova država popolnoma pripravljena. Ob tem je pozval, naj vrh EU na zasedanju prihodnji teden prepozna doseženi napredek, razširi Barnierjev mandat in omogoči nadaljnje pogovore.
A Barnier v okviru svojega mandata vztraja pri vrstnem redu, ki so ga začrtale članice Unije: najprej zadosten napredek glede ločitvenih vprašanj, nato pogajanja o prihodnjih odnosih. Pri pogajanjih pa je očitno tudi veliko taktiziranja, kajti EU še ne želi dati v javnost informacij o področjih, na katerih so pogajalci zelo blizu dogovora.
Zaskrbljeni laburisti
Medtem ko uradni London še analizira izid petega kroga pogajanj, se je zaskrbljen nad prihodnjimi odnosi Velike Britanije in EU oglasil vodja britanskih laburistov, ki so dokaj medlo nasprotovali brexitu, Jeremy Corbyin. Meni, da je slepa ulica, v katero so zašla pogajanja, resno opozorilo Veliki Britaniji in njenemu gospodarstvu, da ju čaka zelo težavno obdobje. Če ne bo dosežen dogovor o novem trgovinskem sporazumu, pravijo laburisti, bo država v hudih gospodarskih težavah in izgubljenih bo na tisoče delovnih mest.
