Nedavna študija je ponovno potrdila, da naša pričakovanja v veliki meri vplivajo na to, ali neko stvar opazimo ali je ne. Pričakovanja namreč vplivajo na to, kam usmerjamo svojo pozornost, naša pozornost pa določa, kaj v svoji okolici opazimo in česar ne.

Opisani fenomen je najbolj znan pod imenom nepozorna slepota (inattentional blindness), pa tudi zaznavna slepota (perceptual blindness). Termin sta prvič uporabila Arien Mack in Irvin Rock leta 1992, javnosti pa sta fenomen predstavila šest let kasneje.

Nepričakovane stvari pogosteje spregledamo

V nedavni študiji, predstavljeni v zborniku Current Biology, so morali sodelujoči na več različnih fotografijah izpostaviti preproste predmete, kot na primer zobno ščetko ali parkomat. Fotografije so bile sicer običajne, predmeti, ki so jih morali sodelujoči izpostaviti, pa so bili včasih v naravni velikosti, včasih povečani za štirikrat ali pa jih na fotografijah sploh ni bilo.

Raziskovalci so se osredotočili na močno povečane predmete, saj jih v vsakodnevnem življenju ne najdemo pogosto. Domnevali so, da jih sodelujoči v študiji ne bodo pričakovali in jih posledično ne bodo opazili.

Sodelujoče so posedli pred računalniške ekrane in jim prikazali več različnih fotografij. Imeli so eno sekundo časa, da na njej izpostavijo zahtevan predmet. Raziskovalci so ugotovili, da so sodelujoči povečane predmete najpogosteje spregledali – 13 odstotkov pogosteje kot tiste predmete, ki so jih na fotografijah ohranili v naravni velikosti.

Nepozorna slepota »koristen trik možganov«

V skupini raziskovalcev so pojasnili, da je tovrstna nepozorna slepota »stranski produkt koristne strategije, s katero možgani iz svojih procesov zaznavanja izločijo morebitne distrakcije.« Eden izmed raziskovalcev psiholog na Univerzi v Kaliforniji Miguel Eckstein je pojasnil, da tovrstno delovanje »ni nujno pomanjkljivost, ampak koristen trik možganov, s katerim pospešijo obdelavo okolice.«

Spregledali tudi denar na drevesu in maskoto velike gorile

O fenomenu nepozorne slepote je bilo narejenih že veliko samostojnih preiskav, najbolj priljubljena izmed njih je zagotovo The Invisible Gorilla (Nevidna gorila). V tej preiskavo so sodelujoči opazovali videoposnetek in se po navodilih osredotočili na eno dejavnost posnetih oseb. Nepričakovano je v kader počasi vstopil moški, oblečen kot velika črna gorila, se potrepljal po prsih in počasi izstopil. Kar polovica sodelujočih v raziskavi gorile sploh ni opazila.

Podobno so v študiji, ki jo je navdihnil youtube posnetek The Money Tree (Drevo denarja), mimoidoči na ulici spregledali bankovce, ki visijo z vej drevesa. Teh namreč na drevesu niso pričakovali, na svojo okolico pa se niso pretirano osredotočali.