Pomembno je, da že zdaj začnemo razmišljati, kaj in kje bomo prihodnjo sezono vzgajali na naši gredicah. V jeseni za obogatitev zemlje izbiramo izključno med organskimi gnojili, saj ta manj obremenjujejo okolje, izboljšajo zračnost tal, ki se spomladi zato tudi hitreje ogrejejo, hkrati pa vežejo tudi večjo količino vode. Povečamo tudi delež hranil, humusa in koristnih organizmov, ki so še posebno pomembni, saj rastlinam omogočajo dostop do v tleh prisotnih hranil.
Pazljivost pri zorenju komposta
Veliko ljubiteljev vrtnarjenja vrt obogati z domačim kompostom, pri tem pa se je treba zavedati, da je za kakovosten kompost potrebnega kar nekaj dela, predvsem pa ogromno pazljivosti. Skrbni moramo biti že s samim izborom rastlinskih in gospodarskih ostankov. Pazimo, da na kup ne mečemo večletnih koreninskih plevelov, iztrebkov domačih živali, ravno tako tja ne sodijo ostanki bolnih rastlin. Med kuhinjskimi izdelki se izogibamo škropljenih olupkov limonovcev, saj škodijo živim bitjem, ki ustvarjajo kompost. Ko se odločimo za dodajanje hlevskega gnoja, izberemo takega, ki ni pridobljen od intenzivno rejenih živali, lahko pa dodamo sodobna organska gnojila (denimo biogreno), ki imajo poleg visokokakovostne organske mase tudi veliko število koristnih mikroorganizmov. Ne pozabimo komposta večkrat tudi premešati, najbolje kar z rokami. Ves čas kompostiranja pa skrbimo tudi, da sta v njem pravilni vlažnost in zračnost.
Le najboljši hlevski gnoj
Danes je praktično skoraj nemogoče dobiti kakovostno uležan hlevski gnoj, saj mora ta zoreti najmanj pol leta. Težave povzroča tudi sodoben način reje domačih živali, saj je v gnoju prisotnega vse manj rastlinskega materiala in vedno več iztrebkov živali. Sama sestava hlevskega gnoja pa je v veliki meri odvisna tudi od hrane, s katero krmijo živali. Vendar pa tudi uporaba hlevskega gnoja zahteva kar nekaj znanja, izkušenj. V njem se namreč čez zimo radi zadržujejo bramorji in drugi talni škodljivci, poleg tega so v njih tudi kaljiva semena nekaterih plevelov. Zato jesenski čas morda ni ravno najbolj priporočljiv za oskrbo tal z njim, zlasti če nismo popolnoma prepričani o njegovi kakovosti. Zato si ga morda raje priskrbimo na pomlad, ga prek leta kompostiramo in ga jeseni kot kakovostno organsko gnojilo uporabimo v vrtu. Pozorni bodimo tudi, da z njim v vrt ne vnesemo hormonov in pesticidov, ki so lahko posledica intenzivnega krmljenja. Ker se hranila, ki so v njem, sproščajo relativno počasi, je prav, da s hlevskim gnojem gnojimo na tri leta.
Preverjena alternativa
V iskanju cenejših rešitev pri neustreznem kompostu in hlevskem gnoju lahko posežemo po peletih. Gre za dolgodelujoča organska gnojila, za katera je značilen nadzorovan vnos hranil. Njegovo sestavo lahko preprosto preverimo kar na embalaži, na kateri je zapisana deklaracija, vključno z navodili odmerjanja. Prednost termalno obdelanih visokokakovostnih gnojil je tudi v tem, da uničijo semena plevelov in organizme, ki povzročajo bolezen. V vrtu bomo tako zapravili manj časa za sklanjanje nad gredicami z odstranjevanjem semenskih plevelov, ki jih v zemljo vnesemo z neprimernimi gnojili, tudi s kompostom. Seveda pa ste lahko še doslednejši in preden začnete gnojiti, opravite temeljito analizo tal. S te bo gnojenje še bolj preprosto, spomladanski pridelek pa zavidanja vreden.
