Kot vse kaže, bi ameriški predsednik Donald Trump zdaj želel znižati obdavčitev na 20 odstotkov, čeprav je pred volitvami obljubljal celo 15-odstotno davčno stopnjo. Investitorji vedno bolj verjamejo, da bi znižanje davčne stopnje, četudi manjše, prispevalo k rasti ameriškega BDP, ki bi zaradi reforme lepo rasel tudi prihodnje leto. To bi pomenilo, da bi bila ekonomska ekspanzija ZDA, ki traja vse od velike krize leta 2009, ena najdlje trajajočih v zgodovini. Ob predvideni davčni reformi se vseeno poraja vprašanje, ali bi ta davčna reforma zares povečala gospodarsko rast, saj je trenutna izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti zelo visoka. Prav lahko bi se zgodilo, da bi zaradi tega prišlo do povišanja inflacije, in to ne zgolj do 2 odstotkov, ampak tudi krepko čez. Posledica tega bi bila veliko bolj restriktivna monetarna politika ameriške centralne banke Fed z več dvigi obrestnih mer, ki umirjajo gospodarsko rast.
Pomembno je tudi poudariti, da bodo morale ZDA do sprejetja davčne reforme preseči še nekaj ovir, pa čeprav so zdaj republikanci zelo odločeni, da do konca leta spravijo pod streho vsaj eno pomembno reformo. Ameriške investicijske banke so zato pri napovedih previdne, saj pričakujejo, da bodo na koncu znižanja davkov nižja od napovedanih in bodo predvsem povečala naložbe v finančne instrumente, in ne v investicije ter porabo.
Po objavi napovedi znižanja davkov je tako v sredo največ pridobil sektor financ, in sicer skoraj 1,5 odstotka, saj nanj pozitivno vpliva tako višja gospodarska rast kot višja inflacija. Več kot 1-odstotno povišanje tečajev je v sredo izkazal še sektor IT, ki se je letos s 26-odstotno rastjo izkazal za najdonosnejšega med vsemi sektorji.