Peterica otrok, kot da bi bili bratje in sestre. Pravzaprav ena sestrica, saj je med petimi učenci podružnične šole v Osilnici ena deklica, prvošolka Katja. Ob njej v prvi klopi sedita prvošolca Miha in Lian, v vrsti za njimi se hkrati odvija pouk v četrtem razredu. Obiskujeta ga Katjin bratec Tilen in njegov sošolec Lan. Razposajeno, sproščeno in veselo, kot med prijatelji tudi mora biti. Toda le med odmorom in malico, med poukom pa vendarle skušajo resno poprijeti za svinčnike in upoštevati navodila učiteljice Alenke Čop.
Kljub razliki v znanju in učnemu načrtu med prvošolci in četrtošolci je vendarle cel kup stvari, ki jih je mogoče početi skupaj. Denimo zaigrati sodobno pravljico o zrcalcu. Hitro so se dogovorili, kdo bo zajec in kdo medved, kdo bo veverica in kdo šoja. In sredi pisanega razreda se je odvil prizor iz gozda. Toda vendarle je treba opraviti tudi resno delo. »Kombinacija prvega in četrtega razreda je po svoje zelo dobra, saj so otroci v četrtem razredu že toliko samostojni, da lahko sami rešujejo naloge, medtem ko se ukvarjam s prvošolci, ki pa res terjajo celega človeka,« pravi Čopova.
V šoli nadoknadijo igro z vrstniki
Seveda je ogromno improvizacije, dodaja. »Opažam pa, da jim močno manjka druženje. Hiše v Osilnici so daleč druga od druge, otroci so sami na vasi, v bližini nimajo vrstnikov. In ko pridejo v šolo, so vsi skupaj takoj na preprogi, kjer se igrajo. Včasih prvošolcem pustim še kakšnih pet minut igre, medtem četrtošolcema razložim snov.« V začetku, preden se navadiš, je zelo naporno, pravi. »Včasih se ti zdi, da nimaš časa niti vdihniti, kajti vmes ko nekaj razlagaš prvošolcem, te četrtošolec sprašuje njegovo snov, mu na hitro odgovoriš, pa te že pokliče spet prvošolček. Ampak ko se navadiš, vse skupaj zelo lepo teče.«
Medtem ko sta četrtošolca reševala naloge iz slovenščine, je trojica prvošolcev korakala za učiteljico po razredu in spoznavala, katera stran je leva in katera desna, pa kaj je zgoraj, spodaj, zraven in vmes. Hkrati pa so komaj čakali na naslednji dve uri. Telovadba. Vsem petim najljubši predmet.
Telovadba večinoma v naravi
»Seveda tudi pri telovadbi ni enostavno, saj je velika razlika v razvoju, četrtošolci že imajo razvite motorične sposobnosti, prvošolci še ne. Ampak stvari vendarle poskušamo delati skupaj in najti neko srednjo pot,« pripoveduje učitelj športne vzgoje Alan Furlani. Osilniški šolarji nimajo igrišča, enkrat na leto gredo na stadion v Kočevje, kjer opravijo merjenja za športnovzgojni karton. Običajno pa njihova telovadba poteka v okolici šole, po travnikih, na poljskih poteh. »Toda ti naši otroci niso nič slabši od drugih, prav nasprotno. Če primerjamo rezultate po športnovzgojnem kartonu, bi celo rekel, da so nad slovenskim povprečjem. Če se le da, smo zunaj, poiščemo kakšne naravne ovire, v primeru slabega vremena pa imamo na voljo majhno telovadnico.«
Lani je že kazalo, da bo osilniška šola po 180 letih neprekinjenega delovanja dokončno zaprla svoja vrata. Zaradi premajhnega vpisa, šolo bi obiskovala le dva, je šolsko ministrstvo odločilo šolo zapreti, ker ni izpolnjevala pogoja vsaj petih vpisanih otrok. Tilen in Lan sta tako že izkusila vsakodnevno vožnjo po ozki ovinkasti cesti v več kot 30 kilometrov oddaljeno Faro. A vztrajnost staršev in občine ter argumenti o demografski ogroženosti območja so vendarle prepričali vlado, da je odločila z letošnjim januarjem šolo ponovno odpreti. »Bistveno več časa je za igro, predvsem pa otrok ni tako zelo utrujen, kajti iz Fare je prihajal domov šele malo pred četrto, kar je bilo res pozno,« pripoveduje Lanova mama Sanja Janeš.
Bistveno več prednosti kot slabosti
Kljub stvarem, za katere so morda na tako majhnih šolah učenci prikrajšani, recimo za kakšen krožek ali interesno dejavnost, starši vendarle vidijo bistveno več prednosti. »To, da je otrok v razredu malo, je prav gotovo velika prednost. Učiteljica se mnogo lažje posveti vsakemu posebej, mu razloži snov,« razmišlja Janeševa. »Vsi smo povezani med seboj, kot ena družina,« dodaja Mihova mama Alenka Kovač.
Prihodnje leto, ko se Tilen in Lan v peti razred odpravljata v Faro, bosta šolski prag v Osilnici prestopila spet dva prvošolčka, zahtevani pogoj bo izpolnjen. Tudi za naprej Osilnici s 377 prebivalci, kjer kljub oddaljenosti od večjih središč še vedno vztraja nekaj mladih družin, dobro kaže.
