Intervju s pisateljico Suzano Tratnik: Morda še najmanj držijo moje lastne interpretacije
Za Suzano Tratnik sta dva romana in šest kratkoproznih zbirk, denimo Pod ničlo (1997) in Na svojem dvorišču (2003). Sedma Noben glas ji je prinesla nominacijo za nagrado novo mesto. In četudi se bodo avtorice, ki je leta 2007 prejela nagrado Prešernovega sklada, mnogi bralci spomnili predvsem po romanu o odraščanju transspolne osebe Ime mi je Damjan, Tratnikova vztraja, da je prav kratka proza »tista njena zvrst«.
»Želela sem govoriti o vztrajnosti in soočanju z zrelostjo, s tem, kaj glas sploh pomeni in da ga včasih nimaš,« pravi pisateljica Suzana Tratnik. (Foto: Tomaž Skale)
Zakaj najraje pišete prav kratko prozo?
Verjetno je stvar v času – kratko zgodbo dodelaš v enem mesecu in vmes delaš še druge stvari, roman pa z...