Govor o brexitu, ki ga je britanska premierka Theresa May napolnila z vse preveč frazami in besedami, kot so »ustvarjalnost«, »ambicije« in »optimizem«, se je zelo lepo začel. »Želimo biti vaša najboljša prijateljica in partnerica, ko bosta EU in Velika Britanija cveteli druga ob drugi,« je rekla. A zelo hitro je Mayeva publiki v Firencah, v Evropi in po svetu povedala, da »se Britanija v EU nikoli ni počutila povsem doma«. Po njenem so se Britanci odločili, da zapustijo EU, ne pa Evropo.
V govoru je zavrnila tako norveški kot kanadski model za bodoče pobrexitske odnose Britanije in EU ter pozvala k nastanku povsem novega partnerstva, pri čemer naj bi se zanašali na ustvarjalnost, ambicioznost in optimizem. Mnogi v Britaniji mislijo, da je s temi besedami prej postavila temelje pogajanjem s svojimi brexitsko nesložnimi ministri kot pa z EU.
Brez ločitvene odpravnine
Cilj govora Mayeve v Firencah naj bi bilo premagovanje zastoja v brexitskih pogajanjih z EU, ki se bodo nadaljevala v ponedeljek. Po prvih odzivih iz Bruslja tega cilja ni dosegla, ker je bil dosti preveč splošen. Njen govor je vseboval samo eno od dveh velikih pričakovanih sporočil. Govorilo se je, da bo povedala, kolikšno ločitveno odpravnino je Britanija pripravljena plačati EU ob odhodu (v obtoku je bila številka dvajset milijard evrov), a se to ni zgodilo. Vse, kar je povedala o finančnih obveznostih Velike Britanije do EU ob ločitvi, je bilo v bistvu to, da bo Britanija »mašila luknje, ki bodo zaradi njenega odhoda nastale v proračunu EU«. Brez konkretnih številk torej. Je pa res, da je v Firencah dejala, da bo Britanija poravnala vse svoje finančne obveznosti. Kaj naj bi to pomenilo? Tega ni povedala niti v poznejših odgovorih na vprašanja novinarjev. Vse, kar smo po govoru slišali od pogajalcev iz Bruslja, je bilo, da je bil njegov duh konstruktiven, a pričakujejo še vedno manjkajoča konkretna pogajalska stališča. Številni, tudi v Britaniji, mislijo, da Mayeva v resnici še vedno niti sama ne ve, kakšen brexit bi rada.
Nov, počasni brexit?
Govor pa je vseboval drugo pričakovano veliko napoved – da bo Britanija EU predlagala prehodno obdobje po uradnem odhodu (konec marca 2019), ki naj bi trajalo približno dve leti. V tem obdobju naj bi za Britanijo veljala vsa zakonodaja EU, tudi o svobodnem gibanju delovne sile, vendar z eno razliko: po uradnem britanskem odhodu bi v Britaniji »registrirali« vse priseljence iz EU. Z drugimi besedami: Britanija bi najmanj do aprila 2021 ostala neke vrste pridružena članica EU, ki bi morala spoštovati vse zakone EU, ne bi pa več odločala o njih, ker od aprila 2019 njenih predstavnikov ne bi bilo več pri skupnih omizjih EU. Mayeva je poudarila, da mora biti to prehodno obdobje časovno določeno oziroma da ne more voditi v to, da bi Britanija na neki način ostala v EU. Probrexitski kritiki ga ocenjujejo kot prelaganje brexita oziroma pojav novega, počasnega brexita. Mnogi mislijo, da bo to prehodno obdobje trajalo precej dalj časa kot dve leti.
Nič o kopenski meji in statusu državljanov
Precej soglasna pa je ocena, da je Mayeva s tem govorom osebno obrnila hrbet svoji frazi, da je odhod Britanije iz EU brez sporazuma boljša možnost kot slab sporazum. Po govoru so razočarani ne samo zagovorniki trdega brexita ali celo odhoda Britanije iz EU brez vsakršnega sporazuma, ampak tudi državljani EU, ki živijo in delajo v Britaniji. Posebno, če so pričakovali, da jim bo premierka enostransko zagotovila, da bodo po brexitu lahko ostali v Britaniji. To se ni zgodilo. Ponudila jim je samo stare fraze. Britanska vlada se je očitno odločila, da jih bo še naprej imela za pogajalski adut o brexitu. Mayeva pa ni niti z besedo omenila, kako si po brexitu zamišlja režim na kopenski meji med Britanijo in EU, torej z Irsko, kar je eno treh največjih uvodnih pogajalskih vprašanj med EU in Britanijo.
