Iskanje parkirnega prostora je v velikih mestih pogosto zahtevna naloga, ki jemlje čas in načenja živce. Sploh tam, kjer za parkiranje ni treba dodatno seči v žep. Ker so del naše skupnosti tudi invalidi, med katerimi je veliko voznikov avtomobilov, je logično, da so parkirni prostori namenjeni tudi njim; po navadi so nekoliko širši, da omogočijo nemoten dostop z invalidskega vozička. V Sloveniji naj bi bilo tako za invalide rezerviranih najmanj 5 odstotkov parkirnih prostorov, kar se vsaj v teoriji sliši veliko. A praksa dokazuje, da ni tako. Razlog? Parkirne prostore za invalide množično zasedajo vozniki, ki jim ti prostori niso namenjeni, saj v ničemer niso hendikepirani. Razen morda v svojem razmišljanju.
Da gre za resno težavo, je pokazala nedavna raziskava mariborske fakultete za varnostne vede. Njene ugotovitve namreč razmere, povezane z neupravičenim parkiranjem na prostorih za invalide, označujejo kot skrb zbujajoče, uradna statistika pa močno podcenjuje resnost problema. Opazovanje 60 parkirnih prostorov na 18 lokacijah v Ljubljani je namreč pokazalo, da je bilo na njih kar 63 odstotkov takšnih vozil, ki niso imela ustrezne invalidske karte, na nekaterih parkirnih prostorih, na primer na Metelkovi in Miklošičevi ulici, pa je odstotek neupravičeno parkiranih vozil presegel celo 90 odstotkov. »Rezultati raziskave so bili negativno presenečenje. So odraz tega, da je veliko ljudi v Sloveniji egoističnih in v ospredje postavljajo le sebe. Pri delu voznikov gre za pomanjkanje znanja in zavedanja o posledicah takega ravnanja. Zanimivo je, da je največ kršiteljev iz srednjega razreda, njihova vozila pa so vredna od 1000 do 5000 evrov. Gre za preslikavo slovenskega voznega parka med kršitelje. Najširši družbeni razred je tako največji kršitelj,« pojasnjuje Aleš Bučar Ručman s fakultete za varnostne vede, ki se zaveda, da gre za nespoštovanje norm najširšega družbenega razreda, kampanja, s katero želijo dolgoročno spremeniti vedenje voznikov v Sloveniji, pa je šele prvi korak. Več se bo o tej problematiki govorilo, težje bodo kršitelji našli izgovore, ki bi bili dovolj verodostojni in kredibilni, da bi jim sami lahko verjeli.
Prekršek s hudimi posledicami
Prepričanje, da so med prekrškarji zgolj vozniki najdražjih avtomobilov, sploh znamke BMW, torej ne drži. Povprečni kršitelj je moški, star od 30 do 50 let, ima slovensko registrsko tablico, je sam v vozilu, trajanje kršitve pa traja do 15 minut. Da gre za prekršek, ki ima hude posledice, pritrjuje tudi paraolimpijec Gal Jakič, ki se vsak dan vozi z obrobja v središče Ljubljane; po njegovih besedah pa je parkirni prostor, dostopen invalidu, težko najti. »Število invalidskih prostorov se je sicer toliko povečalo, da bi se ga dalo najti, če bi na njem parkirale le osebe, ki so do tega upravičene. Želel bi si, da se začno ljudje zavedati, da so parkirni prostori za invalide tam z namenom. Sam sem veliko časa preživel v ZDA, kjer je kaznovalna politika stroga, kazen za nepravilno parkiranje okoli 200 evrov, ob ponovitvi prekrška pa je ob globi zagrožena tudi zaporna kazen. Prepričan sem, da kazni niso rešitev, več bi morali narediti za ozaveščanje in krepitev vrednot. Mene najbolj žalosti, ko pridem do parkirnega prostora, pa je tam nekdo, ki sicer ima parkirno kartico, a ni invalid, potem pa mi še reče, da ima pravico do parkiranja, saj so njegovi sorodniki invalidni. Če je zavedanje, zakaj so ti parkirni prostori potrebni, tako nizko, je vse skupaj težko sprejeti,« pravi Gal Jakič.
Problematika je presenetljivo razsežna. Gre pa tudi za splošen družbeni problem in le enega izmed simptomov stanja v družbi, v kateri posameznik gleda zgolj na svoje koristi in vidi samo svoj cilj. Po eni strani gre za egoizem, po drugi pa za ignoranco in nevednost, čemu in komu so ti parkirni prostori sploh namenjeni. »Že dolgo se ukvarjam s prometno varnostjo in zdi se mi samoumevno, da so parkirišča za invalide namenjena samo njim. Zato sem razočaran, da ljudje to kršijo. Vprašati se namreč moramo, kako se potem ti ljudje šele vedejo v vsakdanjem prometu, ko je na primer treba ustaviti pred prehodom za pešce ali pri rdeči luči na semaforju. Moramo biti glasni in povedati, da gre za nedopustno dejanje, kršiteljem pa je treba nastaviti ogledalo. Nad tem dejanjem se moramo zgražati, stopiti h kršitelju in mu povedati, da to, kar počne, ni prav. Družba mora do prekrškarjev postati netolerantna, saj lahko le to vpliva na njihovo vedenje,« je oster Igor Velov, prvi mož Javne agencije RS za varnost prometa, ki bo del ozaveščevalne kampanje, s katero naj bi spremenili vedenje voznikov v Sloveniji.
Zagrožena kazen je prenizka
Projekt so poimenovali »Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide«. Glede na ugotovitve raziskave pa gre za težavo, s katero je povezanih veliko več voznikov kot voznic, saj je razmerje kar 76 odstotkov proti 24. Kot olajševalno okoliščino lahko vzamemo le dejstvo, da so kršitelji na invalidskih prostorih najpogosteje parkirali v primerih, ko ni bilo prostih drugih parkirnih prostorov. Zagrožena kazen za parkiranje na parkirišču za invalide je sicer 80 evrov, ob takojšnjem plačilu le 40, kar se glede na težave zdi malo. Opozoriti pa velja še na en problem. »Tudi sam sem uporabnik invalidskega vozička, zato se redno srečujem s težavami pri parkiranju. Poleg zasedenosti parkirnih prostorov je problem tudi, da marsikdo parkira avto preblizu mojega, kar onemogoča odpiranje vrat in vstop v vozilo. V tem primeru moram počakati bodisi na voznika, ki me je zaparkiral, ali pa najti nekoga, ki bo znal peljati prilagojeno vozilo, in ga prositi za pomoč,« nam je zaupal Sašo Rink iz mestne občine Ljubljana.
V prometu se na splošno odražajo razpoloženje ljudi in družbene razmere, zato je pomembno, da smo strpni, odgovorni in solidarni, saj smo v prometu vsi enakovredni, kot nekakšna prometna družina. Zato moramo biti odgovorni ter se zavedati, kaj je prav in kaj narobe. Parkiranje na prostorih za invalide in ponarejanje invalidskih parkirnih izkaznic pa ni le egoistično in arogantno početje. »Bog se usmili takšnega človeka. Naj se raje vpraša: bi bil rad invalid, hendikepiran?« je slikovit Igor Velov in poudarja: »Ker vozniki ne morete prevzeti njihove invalidnosti, jim ne jemljite niti parkirišč.«
