Nekdanji pivovarski mogotec Boško Šrot vrhovnih sodnikov ni prepričal, da bi uslišali njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je s pomočjo odvetnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja zatrjeval več nepravilnosti v kazenskem postopku zaradi nepravilnosti ob prevzemu Pivovarne Laško. Senat vrhovnih sodnikov je tako potrdil prvostopenjsko in drugostopenjsko (pravnomočno) sodbo, nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško pa ostaja za zapahi, kjer prestaja devet let in pet mesecev dolgo zaporno kazen. Nekaj manj kot štiri leta zaporne kazni se nanaša tudi na sporno financiranje prevzema pivovarne Laško prek podjetja Atka-Prima, o katerem so v teh dneh dokončno odločili vrhovni sodniki in potrdili očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja.
Škodoval interesom odvisnih družb
Obramba je z zahtevo za varstvo zakonitosti sicer poskušala doseči, da bi sodišče Šrota oprostilo obtožb ali pa bi sodbi vsaj razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje na prvo stopnjo.
Toda vrhovni sodniki se z argumenti obrambe niso strinjali. Kot so pojasnili na vrhovnem sodišču, so v sodbi sprejeli stališče nižjih sodišč, da Šrot ne bi smel gledati le na interese družb, ki jih je neposredno vodil. Šrot je bil takrat direktor krovne koncernske družbe Atka-prima in vodja Pivovarne Laško, druge članice koncerna pa ni neposredno vodil, vendar jim je dajal navodila za poslovanje. Po mnenju sodišč bi moral skrbeti tudi za interese članic koncerna, česar pa ni počel: »Obsojenec je poslovodstvom odvisnih družb odredil posojanje denarnih sredstev obvladujočima koncernskima družbama Infond holding in Center naložbe, kljub zavedanju, da izposojenih sredstev ne bo mogoče vrniti. To pomeni, da je škodoval interesom odvisnih družb (posojilodajalk) in njihovih družbenikov, s čimer je zlorabil svoj položaj,« so potrdili vrhovni sodniki, ki so se strinjali tudi, da gre kazensko odgovornost pripisati tudi pravni osebi Atka-prima.
Ostane mu še ustavno sodišče
Šrota in obrambo je na sojenju zmotilo tudi, da je tožilstvo spremenilo obtožnico ter da naj bi bila Šrotu posledično kršena pravica do obrambe. Toda vrhovni sodniki so zavzeli stališče, da je bila sprememba obtožnice skladna s siceršnjo sodno prakso, po kateri modifikacija obtožnice ni problematična, če gre le za preoblikovanje in celo za zmanjšanje očitkov, kar se je zgodilo tudi v Šrotovem primeru. Sodišča po mnenju vrhovnih kolegov prav tako niso kršila zakona o kazenskem postopku, ko so zavrnila nekatere priče, ki jih je predlagala obramba.
Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar nam je dejal, da sodbe vrhovnega sodišča še ni prejel in je zato tudi ne more komentirati. Prav tako ga v zvezi z zadnjo sodniško odločitvijo Šrot iz zapora na Dobu še ni kontaktiral. Zato naslednjih korakov Kovačič Mlinar ni želel napovedovati, čeprav ne bi čudilo, če bi se obramba z ustavno pritožbo obrnila še na ustavne sodnike. Ljubljanski odvetnik se namreč že dlje časa ukvarja z ustavnopravnimi vidiki inkriminacije zlorabe položaja po kazenskem zakoniku in je o tej temi poleti objavil tudi znanstveni članek, ki med drugim problematizira državne posege v svobodo gospodarske pobude skozi prizmo kazenskega prava.
