Več kot šest let po silovitem trčenju potniškega in tovornega vlaka na Jesenicah, v katerem se je poškodovalo 34 potnikov (od tega sedem huje), nastalo pa je še za poldrugi milijon evrov gmotne škode, je senat ljubljanskega višjega sodišča danes sklical sejo, na kateri je obravnaval pritožbo tožilstva. Strojevodja potniškega vlaka Andrej Ponikvar je bil pred približno letom dni na kranjskem okrožnem sodišču oproščen očitkov ogrožanja posebnih vrst javnega prometa, za kar mu je na papirju grozilo celo do pet let zapora.
Kazen mu grozi še vedno, saj oprostilna sodba še ni pravnomočna, kranjska tožilka Marija Marinka Jeraj, ki se je zoper sodbo pritožila, pa je za Ponikvarja znova predlagala dve leti in šest mesecev zaporne kazni in še leto in pol prepovedi upravljanja vlakov.
Razbremenilni in obremenilni dokazi
Tožilka je med drugim prepričana, da je prvostopenjsko sodišče zmotno presodilo Ponikvarjevo nedolžnost. Po njenem mnenju je dovolj ključnih dokazov, da je strojevodja prepeljal signalizacijo »stoj«, to pa naj bi dokazovali panoramska plošča, nepoškodovan digitalni zapis vožnje tovornega vlaka, v katerega je Ponikvar čelno trčil, in zaslišanja nekaterih prič. Po prepričanju tožilke tudi ni mogoče, da bi dva vlaka imela (pomotoma) hkrati dovoljenje za vožnjo. Zato Jerajeva od sodišča zahteva izrek zaporne kazni ali vsaj razveljavitev oprostilne sodbe in vnovično sojenje na prvi stopnji.
Obramba tožilki ostro nasprotuje. Odvetnik Franc Rojko je tožilki danes očital, da ni v pritožbi v ničemer podrobneje predstavila, kje naj bi se sodišče zmotilo. Po njegovih besedah je tožilstvo ustvarilo lastno dokazno oceno, pri čemer je upoštevalo le obremenilne dokaze, ne pa tudi razbremenilnih. Zagovornik sicer priznava, da so na voljo dokazi obeh vrst, vendar so razbremenilni dokazi po njegovem mnenju preverljivi, obremenilni pa ne. Opozoril je, da registrofon in snemalna naprava pri prometnikih v času nesreče nista delovala ter da bi prav prometniki ali pa tehnične napake lahko pripomogli k nesreči.
Vse ni delovalo, kot bi moralo
Tričlanski sodni senat, ki mu predseduje Mitja Kozamernik, vlogo poročevalke pa opravlja sodnica Vera Vatovec, bo sodbo spisal naknadno, obtoženega in na prvi stopnji že oproščenega Ponikvarja pa danes na sodišče ni bilo.
Strojevodja je sicer že na prvi stopnji trdil, da sta mu goreli zelena in rumena luč in je zato tudi speljal z jeseniške železniške postaje. Če bi zapeljal skozi signalizacijo »stoj«, bi se morala sprožiti naprava za samodejno ustavljanje, prav tako bi se ugasnil motor lokomotive. Toda tožilka je že na prvi stopnji opozarjala, da bi lahko strojevodja rdečo luč prevozil tudi, če bi vklopil stikalo za vožnjo po nalogu, kar bi izklopilo sistem za samodejno zaviranje.
Nesreča bi se lahko zgodila tudi, če bi s tako imenovano izredno manipulacijo prometniki narobe usmerili vlaka, vendar pa registrofon, ki bi to lahko zapisal, zaradi napake ni ves čas deloval, zato tudi vloga prometnikov ni povsem jasna.
Tako je za nesrečo obtožen Ponikvar, ki je še pravočasno stekel iz kabine in si tako bržkone rešil življenje. Na srečo tudi izmed 34 poškodovanih nihče ni umrl, čeprav je šlo za eno izmed najhujših železniških nesreč na naših tleh.