Želimo popraviti anomalije in krivice, ki so se zgodile z zadnjo pokojninsko reformo, poudarjajo v strankah SD in DeSUS, ki sta včeraj v parlamentarno proceduro vložili predlog novele pokojninskega zakona. Po zdaj veljavnem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) imajo namreč brezposelni, ki so si sami vplačevali prispevke v pokojninsko blagajno, pravico le do predčasne pokojnine, ki pa je precej nižja od starostne. Čeprav so jim na zavodu za zaposlovanje takšno vplačevanje v pokojninsko blagajno celo svetovali, leta 2013 uveljavljena ureditev teh prostovoljnih vplačil ne priznava več za pokojninsko dobo. To je prizadelo tudi tiste, ki so bili zaposleni za krajši delovni čas, in samozaposlene oziroma honorarno zaposlene.
Pogoreli na ustavnem in evropskem sodišču
V ozadju tokrat predlaganih sprememb zakona sicer stojijo sindikati. Ti so leta 2014 na ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti ZPIZ-2, vendar ustavni sodniki neustavnosti niso ugotovili. Zato so se predstavniki sindikatov obrnili še na evropsko sodišče za človekove pravice, ki pa zadeve sploh ni obravnavalo, ker pritožniki niso izčrpali vseh pravnih sredstev v Sloveniji. Pravna svetovalka pri Zvezi svobodnih sindikatov Andreja Toš Zajšek pravi, da je bilo v času pobude na ustavno sodišče v prostovoljno obvezno zavarovanje vključenih okoli 24.000 zavarovancev, zdaj pa jih je le še okoli dva do tri tisoč. »Številni so se že upokojili, nekateri predčasno, nekateri pa so žal že pokojni,« pravi Toš-Zajškova.
Kaj pravijo na ZPIZ…
Po predlagani noveli zakona bi omenjenim zavarovancem obdobje, ko so prostovoljno vplačevali v pokojninsko blagajno, upoštevali tudi pri izpolnjevanju pogojev za starostno pokojnino, če so stari 60 let in imajo 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Spremembe bi začele veljati prihodnje leto, po ocenah predlagateljev pa bi pokojninsko blagajno stale okoli 2 milijona evrov. Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) finančnih posledic ne morejo oceniti, prav tako nam niso postregli s konkretno številko oškodovancev. »Okoli 800 zavarovancev se je z uveljavitvijo ZPIZ-2 predčasno upokojilo, nekaj se jih je odjavilo iz prostovoljnega zavarovanja in se niso vključili v obvezno zavarovanje, nekaj pa jih je ali pa še čakajo na izpolnitev starostnega pogoja za pridobitev starostne pokojnine,« so navedli. Zanimivo je, da se na zavodu pod vodstvom Marijana Papeža s predlaganimi zakonodajnimi rešitvami strinjajo.
… in kaj v koalicijskih vrstah
Predlagane spremembe podpira tudi pristojna ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kar pa ni presenetljivo, saj Anja Kopač Mrak sodi v vrste SD. Na ministrstvu so včeraj zanikali namigovanja, da so besedilo pripravili kar sami, priznali pa so, da so se »predlagatelji v fazi priprave besedila z nami posvetovali«.
V največji vladni stranki SMC pa so nezadovoljni. Vložitev sprememb pokojninskega zakona ocenjujejo kot nedopustno soliranje oziroma kot predvolilno nabiranje političnih točk manjših koalicijskih partneric. O tako pomembnem vprašanju bi se morali po navedbah Cerarjeve stranke pogovoriti na koalicijskem vrhu. »Da se slabe politične odločitve na račun upokojencev iz pokojninskega zakona, pri katerih sta v preteklosti sodelovali tudi SD in DeSUS, ne bi več ponovile.« Zdaj veljavna pokojninska reforma je bila namreč v času druge Janševe vlade sprejeta soglasno; podprli so jo tudi Socialni demokrati in stranka upokojencev.
V omenjenih dveh strankah odgovarjajo: besedilo je bilo SMC poslano že avgusta, a ga je ta ignorirala. Ker sta čakali na njeno odločitev, sta SD in DeSUS datum vložitev novele v proceduro kar nekajkrat preložili. V obeh manjših vladnih strankah s kritikami na račun SMC včeraj niso skoparili. Pravijo, da so v ozadju njenih pomislekov prestižni razlogi. Pa tudi, da v največji vladni stranki za odločitev o predlogih drugih strank potrebujejo »sto let«. »Ko pa so se oni na vrat na nos spomnili, naj bo 2. januar spet dela prost dan, smo se morali o tej populistični potezi izreči čez noč,« smo lahko slišali v DeSUS. V SD pa so prepričani, da je SMC »alergična« predvsem na njihove pobude.
V Cerarjevi stranki se o vsebini predlaganih sprememb pokojninskega zakona doslej sicer niso izrekli, nekateri naši sogovorniki iz SMC pa jih razumejo celo kot rušenje zdaj veljavne pokojninske reforme, česar naj vlada ne bi sprejela.
