V britanski politiki se dogaja nekaj zelo nenavadnega. Na junijskih izrednih volitvah so bili najbolj navdušeni volilci tisti, ki so mlajši od 25 let. Številni med njimi so glasovali za sivolasega 68-letnega Jeremyja Corbyna, levičarskega vodjo laburistov, ki so jim zaradi njega napovedovali volilni polom, pa so se nasprotno zelo okrepili. Mladi volilci so bili tisti, ki so vladajočo konservativno stranko oropali ne samo pričakovane veliko večje večine, ampak večine v parlamentu.

Vrnitev sivolascev iz generacije Rolling Stonesov

Še bolj nenavadno je bilo to, da so Otočani, mladi in vsi drugi, na teh volitvah izvolili najbolj siv oziroma najstarejši poslanski dom v zadnjih desetletjih. Povprečna starost poslank in poslancev v aktualni poslanski zbornici je 51 let, tako je najstarejša od zadnjih desetih. Leta 1992, ko je zadnjič prišlo na volišča tako veliko mladih volilcev, so bili izvoljeni samo trije poslanski kandidati, ki so imeli več kot sedemdeset let. Na junijskih volitvah so izvolili kar 28 takšnih poslancev.

Voditelji treh vodilnih strank, premierka in šefinja konservativcev Theresa May, vodja laburistov Jeremy Corbyn in vodja liberalnih demokratov Vince Cable, imajo skupaj 203 leta – samo dvajset let manj, kot jih imajo trije originalni člani legendarne rock zasedbe Rolling Stones (74-letni Mick Jagger, 73-letni Keith Richards in 76-letni Charlie Watts), ki so na sceni že 55 let. Pojavili so se leta 1962, ko je bil britanski premier konservativec Harold Macmillan, ki je postal premier pri 63 letih.

Od poslanca do plesalca in nazaj

Liberalni demokrati so poskočnega 74-letnega Cabla za vodjo izvolili julija po odstopu 47-letnega vodje stranke Tima Farrona. Cable je edini politik v Britaniji, ki je napovedal globalno bančno-finančno krizo leta 2008 ter opozarjal na hazarderstvo in megalomanstvo bankirjev. Na rednih volitvah leta 2015 je za čuda izgubil poslanski sedež in se sprijaznil s koncem politične kariere, postal zelo popularen »slavni« plesalec britanske različice televizijskega šova Zvezde plešejo in napisal politično-ljubezenski roman. Junija je na izrednih volitvah vnovič kandidiral za poslanca, julija pa za vodjo stranke in porazil veliko mlajše kandidate.

Corbyn je za krmilom laburistov pri 66 letih nasledil Eda Milibanda, ki je imel ob izvolitvi za vodjo stranke komaj štirideset let. Theresa May pa je postala konservativna voditeljica in premierka lani, pri 59 letih. Njen predhodnik David Cameron je postal vodja stranke pri 39 letih, premier pri 43. Toliko let je imel tudi laburist Tony Blair, ko je postal premier.

Stari uporniki

Mayeva, Corbyn in Cable so s skupnim seštevkom 203 leta najstarejši politični prvaki treh vodilnih strank po letu 1954, ko je konservativce vodil takrat osemdesetletni medvojni premier Winston Churchill. Nihče od njih ni prav dolgo na položaju (najdlje Corbyn, dve leti). Britanci, ki ljubijo statistiko, so že izračunali, da so voditelji, izvoljeni po šestdesetem letu, »vladali« v povprečju dve leti in pol, tisti, ki so bili izvoljeni pred petdesetim letom, pa v povprečju osem let. Najbolj zanimivo pri njihovih sivolasih kolegih poslancih pa je, da se veliko bolj upirajo politiki svojih strank kot mlajši. Dvakrat več poslancev, starejših od 65 let, glasuje proti politiki svoje stranke kot njihovi mlajši kolegi. Zakaj? Ker jih manj zanima napredovanje in se zato bolj odločajo po lastni kot strankarski vesti ter ker imajo veliko večjo podporo volilcev. Na junijskih volitvah so v povprečju zmagali s 17 odstotki večjo večino glasov kot mlajši kolegi.