Poslanci so včeraj obravnavali predlog interventnega zakona za sanacijo bolnišnic in predloga novel zakonov o zdravstveni dejavnosti in o pacientovih pravicah. Pričakovano je bilo, da bodo po dolgih koalicijskih usklajevanjih podprli vse tri predloge zakonov: podporo sta dobila interventni zakon in zakon o zdravstveni dejavnosti, obravnavo predloga o pacientovih pravicah pa bodo nadaljevali čez teden dni.
Predlog interventnega zakona, ki se sprejema po nujnem postopku, predvideva, da bi še iz letošnjega proračuna krili 80 odstotkov nakopičenih izgub, ki so jih javni zdravstveni zavodi imeli konec lanskega leta. To nanese okoli 136 milijonov evrov, ki bodo bolnišnicam izplačani do 29. decembra. Poleg tega pa zakon opredeljuje način sanacije bolnišnic in organe, ki bodo izvajali sanacijo in nadzor nad njo. Kot je v imenu poslancev SDS povedala Jelka Godec, predloga zakona ne podpirajo, ker gre zgolj za prvo pomoč javnim zavodom in zakon ne zagotavlja finančne vzdržnosti bolnišnic.
Bodi uredili koncesije?
Ob obrazložitvi predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc dejala, da predlog za bolnika prinaša večjo kakovost in varnost zdravstvene obravnave oziroma zdravstvenih storitev. Po njenih besedah bo povečal preglednost zdravstvenega sistema ter omogočil ohranjanje dostopnosti do celovite zdravstvene oskrbe oziroma do celovitih zdravstvenih storitev, ki jih opravljajo javni zdravstveni zavodi. Koncesionarje novela ohranja kot pomembne izvajalce v javnem sistemu, je dejala ministrica. Novela ureja vstop koncesionarjev v sistem javne zdravstvene službe, položaj in pogoje delovanja na sistemski način. Tako bi se koncesija v zdravstvu podelila le na podlagi javnega razpisa, za obdobje 15 let, pri čemer se lahko čas koncesije podaljša še za 15 let, in le pod pogojem dopolnitve javne zdravstvene mreže. Poslanci niso podprli predloga Levice, da bi podeljevanje koncesije omejili na 15 let, brez možnosti podaljšanja po poenostavljenem postopku. Prav tako niso podprli njihovega predloga, da bi se lahko javni zdravstveni zavodi dogovorili o opravljanju dela programa zgolj z drugimi javnimi izvajalci, in ne z zasebniki.
Tri stopnje nujnosti
Predlog novele zakona o pacientovih pravicah prinaša novosti pri napotitvah, vodenju čakalnih seznamov in informiranju bolnikov. Z novelo v zakonu ohranjajo tri stopnje nujnosti, nujno, hitro in redno, uvajajo pa še vmesno stopnjo nujnosti, zelo hitro. Ministrica Kolar Celarc je prepričana, da bodo novosti omogočile ustreznejše obvladovanje čakalnih seznamov in uveljavile spoštovanje pacientovega časa, saj novela določa, da lahko pacienti na vseh treh ravneh – primarni, sekundarni in terciarni – na obravnavo čakajo največ 30 minut. V razpravi so poslanci SDS opozarjali predvsem, da je glede na izkušnje pacientov tak čakalni čas povsem nerealen, novela zakona pa ne bo imela vpliva na skrajševanje čakalnih dob. Ker so poslanci SMC predlagali nov amandma, bodo tretjo obravnavo zakona opravili na seji prihodnji teden.
