Povsem razumljivo je torej, da smo z zakonom prepovedali kajenje v zaprtih prostorih in posebni zaprti prostori, namenjeni zgolj kadilcem, so neustrezna rešitev, in to zato, ker takrat, ko kadilec ne kadi, pa je prisoten v prostoru, kjer se kadi, vdihuje tobačni dim. Tako je torej izpostavljen tako aktivnemu kot pasivnemu kajenju.
Pred kratkim je začel veljati predpis o prepovedi kajenja v avtomobilih, če so v njem mladoletni otroci. Tak predpis je milo rečeno nesmiseln. Po tej logiki bi lahko tudi v javnih prostorih, kjer ni otrok (gostilnah, restavracijah, uradih itd.), dopustili, da se kadi. Kajenje v avtomobilu bi moralo biti prepovedano tudi, če so v njem samo odrasli. Še več, stalno bi morali opozarjati in prepričevati voznike o škodljivosti kajenja tudi, če so sami v avtomobilu, in to zato, ker je koncentracija dima v majhnem prostoru, kot je kabina avtomobila, še bistveno večja in torej še bolj ogroža zdravje voznika.
In ne nazadnje, prižiganje cigarete ter ves ritual ob tem je skoraj tako nevarno kot telefoniranje, saj je pozornost voznika bistveno zmanjšana in ob morebitni nesreči lahko zaradi prižgane cigarete še prej pride do požara.
Prim. dr. Marjan Fortuna