Korenje je ena tistih vrst zelenjave, ki jih je mogoče kupiti vse leto. V toplejšem delu leta so v ospredju klasične drobne oranžne sorte, pozimi pa je več debelejšega rumenega korenja. To je prav tako okusno, če ne še bolj, čeprav so ga nekoč po krivici imenovali svinjsko korenje in so ga namesto ljudi najprej jedli pujsi in zajci. Ljudje pa potem pujse in zajce. Po svoje škoda. Korenje ima namreč poleg prijetne sladkaste arome veliko imenitnih vitaminov, dobrih za oči in kožo ter še kaj. Seveda tudi za pujse in še zlasti za zajce. Domači zajec, ki je vse svoje kratko življenje dobro preskrbljen s korenjem in peteršiljem ter ju brezskrbno zoba na livadi, se bo tudi pozneje v loncu izjemno izkazal s svojim okusom. Tako pač je na tem svetu. Bližnji sorodnik korenja, za današnji recept prav tako nujen, je peteršilj, obstaja pa tudi njun sorodnik pastinak, podoben peteršilju in z okusom bolj proti korenčku, ki ga boste v naših trgovinah žal našli le s težavo in predvsem v pozni jeseni, naši severni in zahodni sosedje (kaj šele njihovi zahodni sosedje Francozi) pa v boljših kuhinjah brez njega ne morejo.