Uresničila se je napoved, da bo ameriški predsednik Donald Trump za govorniškim odrom v generalni skupščini Združenih narodov nastopil s svojo mantro »Amerika najprej«. Da je (znova) velika, je bil njegov uvodni poudarek, ko je našteval ugodne gospodarske in zaposlitvene rezultate v kratkem času predsedovanja in ta del sklenil z ugotovitvijo, da ZDA nikoli niso bile tako vojaško močne, kot so zdaj. Navzoče voditelje je pozval, naj tudi sami vselej postavijo lastno državo na prvo mesto in stavijo na patriotizem. Za ZDA je dejal, da nočejo vsiljevati svojega načina življenja drugim, ampak raje ostajajo svetal primer vsakemu, ki jih opazuje. Državno suverenost pa je postavil na najvišjo stopnico.
Uničenje »raketnega moža«
Trumpov opis trenutnega položaja v svetu je bil pesimističen. Terorizem se širi, malopridni režimi, ki ga podpirajo, so zastopani v Združenih narodih. Najostrejše kritike je namenil Severni Koreji s ponovnim označevanjem njenega voditelja za »raketnega moža«. Z režimom, ki strada svoje prebivalce, jih zapira in muči, do onemoglosti pa trpinči tudi tuje državljane (pri tem je Trump omenil nedavno smrt ameriškega študenta), nobena država ne bi smela trgovati, je dejal, a pri tem ni neposredno omenil Kitajske, ki je daleč največja trgovinska partnerica Severne Koreje. Ameriški predsednik je Severno Korejo in njen režim opisal kot »izprijena« in »tolpo kriminalcev« ter pozval vse države, naj proti njim še zaostrijo sankcije. Za Kim Jong Una je dejal, da je s svojim jedrskim programom na »samomorilski misiji«, in neposredno napovedal ameriško uničenje Severne Koreje, »če bo to potrebno«.
Puščice proti iranskemu režimu
Trump je bil izrazito oster tudi do iranskega režima, ki je zanj podobno izprijen. Za Irance, visoko kulturno nacijo, je dejal, da so njegov ujetnik, pri čemer oblastniki prihodke od nafte usmerjajo v oboroževanje, podpiranje teroristov ter ogrožanje Izraela in sosed v arabskem svetu namesto v dobrobit ljudi. Pričakovano je znova kritiziral mednarodni jedrski sporazum s Teheranom in ga označil za ameriško zadrego. Ni omenjal, ali namerava od njega odstopiti, napovedal pa je, da se bo »o tem še slišalo«. Neposredne kritike ameriškega predsednika je bil deležen tudi predsednik Venezuele Nicolas Maduro, ki je »cvetočo državo popeljal v pogubo«. Trump je pozval vse latinskoameriške države, da pomagajo obnoviti demokracijo v Venezueli, in poudaril, da »kjer koli se je uveljavljal socializem in komunizem, je to pomenilo propad«.
Trump, ki se je v ponedeljek sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, se v svojem govoru ni dotaknil palestinskega vprašanja, izpostavil pa je svoj obisk v Riadu in srečanje z okoli 50 voditelji muslimanskih držav ter dogovora o skupnem boju proti skrajnemu islamu. V globalnem pogledu pa je dejal, da so »znatni deli sveta v konfliktu« in da »drvijo v pekel«. »Vplivni ljudje v tem prostoru (dvorani ZN) lahko pod vodstvom in okriljem Združenih narodov rešijo mnoge od teh zločestih in zapletenih problemov,« je dejal Trump, preden je preskočil na zadnjo temo, vlogo same svetovne organizacije. Tu je znova omenil že na ponedeljkovem srečanju s predstavniki držav podpisnic deklaracije o reformi ZN omenjeno nujo njene korenite preobrazbe in nesorazmeren delež, ki ga za njeno delovanje plačujejo ZDA.
