Veliko območje na Rakovi jelši, na katerem je Mestna občina Ljubljana lani uredila več kot 300 vrtičkov, res ni več degradirano kot prej, a tudi zdaj občini ni ravno v ponos. Ko smo poleti obiskali tamkajšnje vrtičkarje, so nam našteli vrsto pomanjkljivosti vrtičkarskega območja, ki ga je Mestna občina Ljubljana ponosno odprla v letu, ko je bila zelena prestolnica Evrope.
V vročem juliju so seveda najprej izpostavili težave z vodo. Najprej se spomladi voda ni dobro stekala s strehe skupnih objektov v zbiralnike za vodo, nato pa so si vrtičkarji nakopali težave s tem, ko so si v sušnem obdobju pripeljali sode za vodo, ki so jim jo na njihove stroške pripeljali gasilci. Z občine so jih takoj opozorili, da si tega ne morejo kar tako privoščiti. »Sodi, ki so namenjeni za zbiranje vode, morajo biti do treh četrtin vkopani v zemljo,« namreč določa mestni vrtičkarski red, in tako so morali vrtičkarji najeti gradbene stroje, da so jim skopali luknje v zbito barjansko zemljo.
Z občinskega oddelka za varstvo okolja na to odgovarjajo, da so bili najemniki s tem seznanjeni že ob podpisu pogodbe. »Dejstvo pa je, da je vrtičkarsko območje Rakova jelša del naravnega parka Ljubljansko barje, da so tla specifična in s tem tudi pogoji za pridelavo zelenjave,« priznavajo na drugi strani. V zavedanju, da je treba s specifikami tal na barju seznaniti tudi vrtičkarje, so se nato letos lotiti tudi organiziranja predavanj na tamkajšnjem učnem zelenjavnem vrtu, da bi najemnikom predstavili najbolj primerne načine vrtnarjenja na barjanskih tleh. Ta mesec bodo lahko spoznali visoko gomilo, idealno za vrtnarjenje na območjih, ki jih občasno zalije voda.
Nepovabljeni gostje
Dokler niso spremenili sistema odpiranje pipe, so se v vrtičkarski coni na Rakovi jelši soočali s pomanjkanjem vode tudi zato, ker so si iz njihovih zbiralnikov deževnice večkrat postregli sosedje, ki se ukvarjajo z »divjimi« vrtički, levo in desno ob občinskih. Kot smo videli na obisku, imajo divji vrtičkarji vrtove večinoma skrbno zagrajene in nekateri so si na njih uredili za nekaj odtenkov skromnejša zavetja, kot jih je občina pred leti odstranila v okolici Žal, ob Savi in še kje. Večinoma obdelujejo zasebno zemljo, z dovoljenji ali brez njih, zasedajo pa tudi nekaj parcel v lasti ljubljanske mestne občine. Kdaj nameravajo urediti še te dele? »Preučujemo možnost ureditve tudi preostalega območja. Smiselno bi bilo seveda urediti celotno območje, zato pred nadaljnjimi aktivnostmi preverjamo možnost odkupa parcel v lasti zasebnikov,« je vse, kar so za zdaj razkrili v pristojnem oddelku.
Najemniki so nam povedali, da so si v sezoni na njihovih neograjenih vrtičkih večkrat postregli tudi tatovi, sosedje z Rakove jelše pa jim delajo preglavice tudi s smetmi. Smetnjaki ne samo, da so polni, vreče in škatle s smetmi ležijo tudi okoli njih. »To niso naše smeti, mi že tisto malo odnesemo domov,« so poudarjali in kazali na gospodinjske odpadke, ki so se jih prebivalci iz bližje okolice preprosto znebili. Iz Mestne občine Ljubljana odgovarjajo, da so se zakupnikires odpovedali odvozu smeti in uporabi prenosnih stranišč. »Na območju so zato nameščeni koši le ob sprehajalni javni poti in stroške odvoza teh odpadkov krije Mestna občina Ljubljana.«
Odvračajo divjad
Nepovabljena med vrtičke zaide tudi divjad. Bodo to in druge težave reševali z ograjo, smo povprašali pristojne, ki pa so nam odgovoril, da ograja ni nobeno zagotovilo. »Dejstvo je, da tatov ograja ne ustavi, tudi živali, kot so zajci, miši, kune, pridejo do vrtičkov, četudi so ti ograjeni.«
S problemom prisotnosti divjadi so se spopadli drugače. Na južnem delu območja so že namestili enajst odvračalcev divjadi, ki naj bi vrtove varovali pred živalmi. Obenem pa zaradi zaščite skupne opreme, ki je namenjena zgolj zakupnikom, vseeno preverjajo možnost postavitve ograje. Kot so zapisali, jo bodo postavili predvidoma pred naslednjo vrtičkarsko sezono.
Ali bo to sprejemljiva rešitev za večino vrtičkarjev, bodo ugotavljali naslednji teden na skupnem sestanku, ki ga zaradi počitnic prestavljajo že vse poletje. Obe strani imata vsekakor interes, da območje postane bolj privlačno in da se vrtički napolnijo. Še vedno je namreč prostih okoli 200 vrtičkov in zaradi tega je območje bolj zaraščeno, kot je bilo predvideno.
