(Roparji občinskega slugo ustrelili.)
Če bo tako naprej šlo, kakor se je v tukajšnjih krajih pričelo, kam pa pridemo! Zdaj se sliši od kake tatvine, zdaj tam o kakem zločinu. Nij še dolgo, par tednov, kar so v sosednjej drameljskej župniji roparji svoj tolovajski posel uganjali. (…) Občinska policija in tukajšnja žandarmerija je na svojej patrolji zasledovala glasovite tatove. Zvečer zadeneta žandar Omrzel in občinski sluga Anton Mastnjak na štiri oborožene roparje blizu Blagovne kake tri četrt ure od Št. Jurja. (…)
Ravno predno je jela drugi dan procesija iti, pa pripeljejo občinskega slugo na vozu – mrtvega. Roparjev jeden ga je ustrelil v levo stran v prsi – skoz hrbtišče. (…)
Drugi dan, petek, vjeli so še dva roparja, tako da imajo zdaj uže tri. Glavnega vodnika pa še nemajo. Ta, ki je Mastnjaka ustrelil, je – kakor sodijo – neki Guzaj, ki je iz zapora ušel, žandarmerija ga neki uže dalje časa zasleduje, a ga ne more zasačiti, dasiravno nekateri posestniki trdijo, da ga večkrat vidijo. (…)
Slovenski narod, 18. junija 1879
(Požar.)
Iz Št. Jurja n. j. ž. 18 jun. se nam piše: Od 16. do 17. t. m. po noči je na Kamenem gorelo: pri Jagru so pogorela tri poslopja. Sumi se močno, da je glasoviti ropar Guzaj Šarkelj, ki je, kakor je bilo včeraj v dopisu iz Št. Jurja poročano, Mastnjaka ustrelil, nalašč zažgal. Omenjeni posestnik je baje enkrat pripomogel, da je ropar Guzaj prišel v zapor; (…)
Slovenski narod, 20. junija 1879
(Razbojnik Guzaj ustreljen.)
Piše se nam iz Sv. Jurja: Glasoviti ropar Guzaj, tudi Šarkelj imenovan, je bil sinoči dne 10. t. m. ob polu sedme ure v Slivniškej fari od žandarmerijske patrole ustreljen. Pri zasačbi je ranil dva žandarma lehko. Sodnijske in druge preiskave bodo marsikaj o njem spravile na dan, kar bodemo svoj čas objavili.
Slovenski narod, 12. septembra 1880
Ropar Guzej.
Iz Štajarskega se poroča, da so žendarmi ustrelili glasovitega in predrznega roparja Guzeja, kteri si je po svojih zločinih pridobil, na spodnjem Štajarskem že strahovito ime, in so se različne pravljice ovijale okoli njegove izvanredne prikazni.
Slovenec, 14. septembra 1880
(O ustreljenem razbojniku Guzeji)
dalje poročajo: Guzej je bil majhen, slok in brez brade. Denarja nijso nič pri njem našli. Njegova ljubica Helena Kandušar je bila s svojim detetom, katero še doji, k ubitemu pripeljana. Žandarma Grizold in Stres sta lehko ranjena. Guzejevo truplo je z mnozimi kroglami prebito.
Slovenski narod, 15. septembra 1880
(Smrt glasovitega razbojnika Guzeja.)
Glasoviti spodnje-štajerski razbojnik, ropar in morilec Franc Guzej, po domače Šarkelj, bil je talentirano zvit in prekanjen mož, pa se je, hvala Bogu, vendar jedenkrat ujel. Skozi dve leti bil je Guzej-Šarkelj velik strah vsem prebivalcem slovenskega Spodnjega Štajerja in tudi sosednjim deželam. (…)
Planinska žandarma vodja Grizold in žandarm Sretek sta prišla dne 10. t. m. popoludne mimo Matričkove hiše, v Jelcah, fara Planina (Montpreis), kjer je bilo znano, da se večkrat shajajo dvomljivi ljudje. Ko žandarma mimo gresta, vidita gospodarja in krčmarico, ki sta hlastno klet zapustila, opazila sta pa tudi še dva prsta, ki sta kletna vrata na znotraj zapirala. (…) Žandarma obstopita klet; ali iz kleti poči strel, se streljanjem začneta žandarma odgovarjati v klet, a oni, ki je bil v kleti – brž sta sodila, da je Guzej – pa puca ven na žandarme. To streljanje je trajalo še črez dve uri. Uže sta bila žandarma oba ranjena in streljivo jima je pošlo, ko začneta na pomoč klicati. Pri tej priči pa se uže oglasita Šentjurska žandarma, vahtmeister Štandekar in žandarm Omerzel, ki sta uže od daleč slišala strel in jo na ta kraj zavila. Šarkelj zdaj kletna vrata odpre in ven skoči, meneč uiti mej tem, ko se bodo žandarmi posvetovali; a pri tej priči ga zadenejo tri kroglje in Guzej-Šarkelj se mrtev zvrne nazaj na prag. (…)
Slovenski narod, 16. septembra 1880
O smrti roparja Guzeja.
Potrjuje se vest, da so žandarji ustrelili v Jelicah pri Kozjem glasovitega spodnještajarskega roparja Guzeja. Leta 1878 je bil Guzej všel iz ječe v Rogatcu, ter se od tega časa klatil po spodnjem Štajarskem. Ker ga niso mogli vjeti, postal je vedno bolj predrzen. Lani 12. rožnika je ustrelil občinskega biriča v Šenčurju in od tega časa so se ga ljudje bali, ter si niso upali, izdati ga, čeravno je bilo 150 gld. razpisanih na njegovo glavo. Nazadnje je že kar pri belem dnevi hodil po vaseh. Nedavno se je s svojo ljubico v kočiji vozil po toplicah. (…)
Pripoveduje pa še, da ni Guzej vsega naredil, kar so mu podtikali, ampak da so drugi lumpi na njegovo ime kradli in ropali, in potem raztrosili vest, da je Guzej to naredil.
Slovenec, 18. septembra 1880
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si