Že predolgo zelo jasno opozarjam na dejstvo, da se KPK ukvarja predvsem sama s seboj oziroma z notranjimi kadrovskimi in strokovnimi problemi, saj je od prihoda Borisa Štefaneca na čelo KPK ta visokostrokovni državni organ zapustila polovica univerzitetno izobraženih in izkušenih strokovnjakov, ki niso dovolili, da bi njihovo delo vodil in usmerjal nekdo, ki temu preprosto ni kos. Žal ni bilo zaznati, da bi slovensko sodstvo, strokovno javnost in politike vseh barv kakor koli vznemirilo in zaskrbelo dejstvo, da nobeden od izdelkov KPK še ni preživel sodne presoje. Vsi prej omenjeni so se nekako poskrili oziroma se izgovarjajo, da gre za delovanje neodvisnega državnega organa, v katerega delo se ne smejo vmešavati, čeprav bi morali prav vsi po vrsti še kako vedeti, da tudi neodvisni državni organ ne sme kršiti ustavnih pravic državljanov in zakonov države Slovenije.
Že samo imenovanje Borisa Štefaneca za predsednika KPK so spremljala vsega obžalovanja vredna in tragikomična dejanja, saj sta takoj po njegovem imenovanju odstopila oba njegova namestnika Darko Stare in dr. Jurij Ferme, kar bi moralo biti zelo resno opozorilo predsedniku republike Borutu Pahorju, da je z imenovanjem Borisa Štefaneca za predsednika KPK nekaj hudo narobe, a vendar je predsednik republike spregledal, da ima opraviti z javnosti povsem nepoznanim odvetnikom iz Prekmurja, ki je le en dan pred imenovanjem izstopil iz sedaj že propadle Pozitivne Slovenije. Predsednika KPK Borisa Štefaneca je treba ustaviti zdaj in takoj, pa vendar še vedno ni ustrezne politične volje najvišjih predstavnikov ljudstva v državnem zboru RS, da bi izglasovali sklep o predlogu razrešitve Borisa Štefaneca z mesta predsednika KPK ter na tak način dali možnost predsedniku republike Borutu Pahorju, da ga razreši skupaj z njegovim prvim namestnikom dr. Igorjem Lambergerjem, ki je vso to nezaslišano početje Borisa Štefaneca vseskozi podpiral.
KPK je izgubila večino kredibilnosti in ugleda v slovenski družbi, zato je škoda vsakega novega dne obstoja te komisije po umevanju in znanju Borisa Štefaneca ter vsakega evra davkoplačevalskega denarja za takšen »neodvisen« državni organ, ki ne daje nobene dodane vrednosti pri preprečevanju in posledično pregonu korupcije, saj na tak način najbolj koristi politično-ekonomskim omrežjem, ki so jim korupcijska dejanja način poslovanja in delovanja. V Sindikatu državnih organov Slovenije redno opozarjamo na primere protipravnih dejanj pri poslovanju državnih organov in drugih javnih ustanov, zato še kako pogrešamo ustrezno delovanje KPK in tudi drugih pristojnih državnih regulatorjev, ki so vse bolj neučinkoviti pri nadzoru kadrovskega poslovanja, nadzora delovnih razmerij in varstva pri delu, izvrševanja plačnega sistema ter neracionalnega trošenja davkoplačevalskega denarja.
Odstop dr. Alme Maruške Sedlar je treba razumeti kot osebno žrtev in še posebej kot resno opozorilo vsem, ki imajo politično moč, saj je zadnji čas za odkrit in učinkovit spopad s korupcijo, ki postaja vsesplošno uveljavljen model poslovanja, ki resno in neprestano ogroža javne finance ter slabi moč države.
Frančišek Verkpredsednik Sindikata državnih organov Slovenije
