Gostilna Vovko, ki letos praznuje že 40 let, od leta 2009 pa jo vodi Rok, ki v njej dela že od 19. leta, velja za gostilno, v katero je treba iti, če zaidete na Dolenjsko, preživela pa je kljub temu, da ne ponuja dunajskih zrezkov. No, dunajski zrezek boste morda dobili, če boste zanj lepo prosili, ker si Vovkovi želijo predvsem, da bi se gost pri njih dobro počutil, ampak boste s tem storili neumnost. Pametneje je pri Vovkovih poskusiti kaj bolj netradicionalno pripravljenega, a vseeno okusnega in ne preveč eksperimentalnega. »Ne odkrivamo tople vode, ampak poskušamo na krožniku v najboljši luči in na malo drugačen način predstaviti dolenjsko kuhinjo,« pravi Rok Vovko, ki daje prednost lokalnim sestavinam, kmetom in vinogradnikom ter se, če se le da, drži mantre nič kilometrov. Sam iz ponudbe, ki jo oblikujeta z ženo Manco, v kuhinji pa jo nato sestavijo, izpostavlja meso na žaru, telečjo kračo, domače rezance, žlikrofe in ajdove svaljke ter sezonske delikatese, kot so trenutno jurčki in lisičke, spomladi pa šparglji. Našli boste tudi potočne rake, ki jih sicer uvažajo, a so jih dodali na jedilnik, ker so del njihovega okolja in jih je v bližnjem potoku še vedno mogoče najti, in gosja jetra, s katerimi potešijo številne francoske goste. Je treba zapisati še kaj več?

kuharski portret Gostilna Vovko Rok Vovko Manca Vovko kulinarika Dolenjska