Nemirne politične razmere na Korejskem polotoku sprožajo vse več pomislekov o varnosti na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah, ki jih bodo v Pjongčangu odprli 9. februarja 2018. Mednarodna skupnost je pod drobnogled vzela Severno Korejo, ki redno izvaja raketne poskuse in seje strah pred svetovno katastrofo. Severnokorejsko rožljanje z jedrskim orožjem skrbi tudi Mednarodni olimpijske komite (MOK), temeljitejša razprava pa se bo preselila v generalno skupščino Združenih narodov (ZN).
Olimpijskih iger ne bodo prestavili v varnejšo državo
Olimpijske igre so doslej petkrat odpovedali izključno v času obeh svetovnih vojn, so pa športniki zaradi različnih političnih odločitev kasneje večkrat bojkotirali nastope. Najhuje je bilo v času hladne vojne, ko se iger v Moskvi leta 1980 ni udeležilo rekordnih 66 držav, štiri leta kasneje pa se je število bojkotirajočih držav na festivalu športa v Los Angelesu znižalo na šestnajst. Zadnje odpovedi so bile leta 1988, ko je zastava s petimi krogi zaplapolala v Seulu. Napeto dogajanje v izolirani Severni Koreji bi ob novih zaostritvah lahko povzročilo resnejši olimpijski preplah, saj je prizorišče tekmovanja v Pjongčangu v neposredni bližini meje s severno sosedo. Južna Koreja na svojem ozemlju že namešča protiraketni sistem, stopnjevanje jedrske napetosti pa bi pod vprašaj lahko postavilo izvedbo zimskih olimpijskih iger.
Vplivni funkcionar v mednarodnih športnih vodah Janez Kocijančič se te dni mudi v Peruju, kjer bo MOK med drugim razpravljal o nevarnostih jedrskega programa, ki ga Severna Koreja kljub sankcijam varnostnega sveta še naprej pospešeno razvija. »Čeprav so razmere zelo resne, vendarle upam, da olimpijske igre niso ogrožene. Zakaj bi mednarodna politika pri olimpijski ideji kazala mišice? Prevladovati bi morala olimpijska ideja miru in medsebojnega sodelovanja,« meni Kocijančič. Če razmere na Korejskem polotoku ne bodo dovoljevale izvedbe tako zahtevnega športnega dogodka, bi ga zaradi časovne stiske stežka prestavili v varnejšo državo, saj olimpijske igre tovrstne prakse ne poznajo. »Južna Koreja je prevzela organizacijo olimpijskih iger na podlagi glasovanja. Zavedati se moramo, da je država v olimpijski projekt vložila ogromno denarja,« je pristavil Kocijančič.
Šport vse bolj spolitiziran
Slovenija bo v Pjongčang poslala okoli 70 tekmovalcev iz različnih panog, a končni seznam športnikov še ni znan. Največji zvezdnik med udeleženci iz individualnih kategorij bo smučarski skakalec Peter Prevc, članica olimpijske družine bo tudi številna hokejska reprezentanca. Generalni sekretar OKS Blaž Perko pravi, da priprave na olimpijske igre na azijskih tleh potekajo v skladu z običajnimi postopki. »Razmere na Korejskem polotoku podrobno spremljamo. Predsednik mednarodnega komiteja Thomas Bach nam je sporočil, da je v stalnem stiku z vladami držav udeleženk. Po njegovih besedah doslej še nobena država ni izrazila dvoma o tem, ali je Pjongčang primeren za organizacijo prihodnjih iger. Mednarodna skupnost v skladu z olimpijskim duhom pri organizaciji turnirja v Južni Koreji vidi priložnost za promocijo miru v regiji in svetu,« meni dolgoletni uslužbenec OKS Blaž Perko.
Pojasnil je, da države članice Združenih narodov pripravljajo resolucijo o olimpijskem premirju, ki naj bi jo sprejeli na novembrskem zasedanju skupščine. MOK je zavoljo svoje politične nevtralnosti ponudil pomoč severnokorejskim športnikom v tekmi za udeležbo na tokratnih igrah, če bi jim režim s sedežem v Pjongjangu oteževal pogoje za nastop. Perko pravi, da je posebna komisija MOK ravno pred dnevi sporočila, da priprave na igre v Pjongčangu potekajo po načrtih. Domači športniki krovne slovenske olimpijske organizacije doslej še niso spraševali o zagotavljanju varnosti na igrah, v primeru poslabšanja razmer v Južni Koreji pa se bo OKS za mnenje obrnil tudi na zunanje ministrstvo. Perko ob tem dodaja, da so vsa velika športna tekmovanja vse bolj spolitizirana, čeprav naj bi šport v osnovi predvsem združeval različnost.
