V nedeljo zgodaj zjutraj so policiste in lovce klicali v naselje Konec pri Novem mestu, tik pod Gorjanci. Na pašniku so na tleh ležali mrtvi starejša ovca oziroma to, kar je pač ostalo od nje, in trije mrtvi jagenjčki. Tri ovce s preščipnjenim vratovi in poškodovanimi nogami se še vedno bojujejo za življenje. Lastnik Mirko Pašič, ki je lani zamenjal vso čredo 24 ovc, še ne ve, ali bodo preživele.
Ovce so na kmetiji Pašičevih doma že več kot 30 let. »Imam jih v glavnem zato, da čistijo trnje, grmičevje, nekaj pa tudi za meso za lastno uporabo,« pravi. Pašnik je imel zavarovan z meter visoko električno ograjo, ki pa očitno za volkove ni bila nobena ovira. Preskočili so jo, na nekaj mestih celo raztrgali. »Zdaj mi ne preostane nič drugega, kot da ovce ponoči zapiram v hlev. Toda če se pasejo na pašniku, ki je kakšnih 500 metrov od hiše, potem si lahko mislite, koliko dodatnega dela pomeni vsako jutro ovce gnati na pašo in jih zvečer prignati nazaj. Kmetje bodo prav gotovo začeli opuščati ovčerejo, če se bodo napadi ponavljali.«
Letos že osem napadov
Pašič je prepričan, da so bili na delu vsaj trije ali štirje volkovi. Noč prej so volkovi napadli ovce v sosednji Vinji vasi in jih pokončali sedem, dve pa sta izginili. Najverjetneje je šlo za isti trop, saj je bil tudi način napada enak, dodaja Marjan Kumelj iz novomeške enote zavoda za gozdove.
Samo letos je bilo po podatkih novomeškega zavoda za gozdove na območju Dolenjske in Kočevskega osem napadov volkov na drobnico, kar je precejšnje povečanje glede na pretekla leta. Lani, denimo, so imeli tri napade, od tega dva v Suhi krajini in enega na območju Uršnih sel. Glede na to, da se tako število rejcev drobnice kot tudi prostorski obseg reje ne povečujeta, je edini razlog za napade povečanje populacije volkov na našem območju, pravi Kumelj.
Koliko volkov se giblje na območju Dolenjske, Bele krajine in Kočevskega, ni mogoče z gotovostjo reči. Glede na podatke o štetju, ki se je izvajalo s pomočjo izzivanja (oglašanja) volkov, se je oglasil trop volkov v Suhi krajini v bližini Ambrusa in drugi trop na Poljanski gori v Beli krajini, medtem ko sta bila pod Gorjanci pozimi izsledena dva volkova. »Zato je zelo verjetno, da sta imela v spomladanskem času mladiče,« dodaja Kumelj.
Po podatkih monitoringa, izvedenega v letih 2015/16, naj bi bilo v Sloveniji okrog 50 volkov. »Lanski monitoring je pokazal, da se je populacija volka pri nas rahlo povečala, prostorsko pa je stabilna. Edina izjema je prav območje Gorjancev, kjer smo lani zaznali nov trop oziroma samca in samico. Ne vemo pa še, ali sta se tudi razmnoževala. To bo pokazal letošnji intenzivni monitoring na tem območju,« dodaja Rok Černe z oddelka za gozdne živali in lovstvo na Zavodu RS za gozdove.
Odstrel smiseln le tam, kjer volkov prej ni bilo
Volk je oportunist, pravi. »Če je ograja nizka ali pa v njej ni ustreznega električnega toka, volku ne predstavlja večje ovire. Izkoristil bo priložnost in svoje dejanje na tistem območju tudi ponavljal.« V okviru projekta SloWolf so pred šestimi leti osmim večjim rejcem, ki so v preteklosti imeli več napadov na drobnico, brezplačno razdelili 1,8 metra visoko električno ograjo. Že naslednje leto se je vrednost škodnih primerov zmanjšala za 100.000 evrov, pravi Černe.
Trenutno lahko rejci drobnice prek zavoda za gozdove zahtevajo sofinanciranje nakupa električnih mrež, Agencija RS za okolje oziroma ministrstvo jih sofinancira v višini 80 odstotkov, preostalo krije rejec sam. Gre za strošek okrog 1500 evrov za 400 metrov ograje oziroma za ograditev približno enega hektarja, pravi Černe, hkrati pa dodaja, da postavitev več kot 500 metrov električne ograje ni smiselna, ker se začne elektrika »izgubljati« in varovanje ni več učinkovito.
Kaj pa odstrel? Kot pojasnjuje Černe, se z odstrelom upočasnjuje širitev populacije in s tem preprečuje nastanek škode, vendar le tam, kjer volkovi prej niso bili prisotni. »Kjer pa se volkovi gibljejo že od nekdaj in drobnica ne bo dobro zaščitena, se bodo škodni primeri kljub odstrelu nadaljevali, saj bodo drugi volkovi nadomestili odstreljene živali.«
