Lahko so temno vijoličaste, bleščeče lila, nežno roza, deviško bele, lahko so enojne kot marjetice ali vrstnate kot krizanteme. Jesenske astre (latinsko Aster) ali nebine iz družine Asteraceae so vseh mogočih barv in oblik, predvsem pa so tiste rože, ki v odhajajočem poletju poskrbijo, da se še vedno razveselimo ob pogledu na cvetlično gredo.
Obstaja skoraj dvesto različnih vrst aster. Čeprav v sodobnem času večino novih vrst aster križajo v Ameriki, so to kljub vsemu cvetlice evroazijskega izvora. Njihovo ime izhaja iz stare grščine in pomeni »zvezda«. Stari Grki so sploh imeli do aster skoraj mitični odnos. Cvetne liste aster so metali na ogenj v upanju, da jih bodo zaščitili pred kačami in pasjimi ugrizi. Astre se pojavljajo tudi v grški mitologiji. Ko je Zevs hotel s poplavami uničiti zemljo, je bila njegova hči Astraeja tako razburjenja, da je očeta prosila, naj jo spremeni v zvezdo. Oče ji je ugodil in ko je videla, koliko ljudi je umrlo zaradi poplav, je jokala, kjer pa je na zemljo padla njena solza, je zrasla roža – seveda astra. Zato so astre v Grčiji veljale za cvetlice bogov in so jih polagali na oltarje. Verovanje v magično moč aster se je preneslo tudi v germansko kulturo, v Franciji pa so jih dolgo imeli za Kristusove oči. V frankofonskih državah jih polagajo na grobove vojakov v želji, da bi bil potek bitke drugačen in vojaki ne bi padli. V japonskem simbolnem pomenu cvetlic pa je astra natančno to, kar pri nas pomeni spominčica – nikoli te ne bom pozabil.
Razdelimo si jih s sosedi
Že vsi ti simbolni pomeni so dovolj, da si na cvetlično gredo zasadimo astre. Jesenske astre so načeloma trajnice, z opombo, da to skoraj praviloma ne velja za že cvetoče jesenske astre, ki jih v tem času lahko kupimo v diskontnih trgovinah in velikih vrtnih centrih. Te so bile vzgojene v rastlinjaku in prisiljene v cvetenje, tako da bodo zdržale najdlje do prve pozebe. Medtem ko astre, ki smo jih na grede sadili spomladi, prezimijo. Ko odcvetijo, jih lahko porežemo nad tlemi, še posebno če gre za astre, ki v višino zrastejo več kot meter. Tako preprečimo, da bi jih polomil sneg, spomladi pa bodo ponovno odgnale. V zelo hladnih zimah brez snega jih tudi zaščitimo z zastirko. Pomlad je tudi dober čas za presajanje in razdeljevanje aster. Pri sajenju moramo vedeti le dve stvari: te sicer zelo odporne cvetlice imajo rade dobro pognojeno prst na sončni legi, a to pomeni, da se bodo v nekaj letih zelo razrasle, zato jih moramo že po nekaj letih razdeliti. Mladih aster bodo še kako veseli sosedje. Prav z vrta na vrt se namreč selijo najbolj razširjene sorte aster in take sadike bodo zagotovo dolgožive, saj gre navadno za stare sorte aster. Vsako pomlad si lahko astre obogatimo s kakšno novo sorto, ki jo sejemo od marca do maja. Novih sort je veliko. Načeloma se delijo na srhkolistne (Aster novae-angliae ali novoanglijske) in gololistne (Aster novi-belgii ali novobelgijske). Različne so tudi po višini, od visokih do nizkih, ki rastejo kot grmički, v zadnjem času pa so se pojavile tudi plazeče astre, ki so primerne tudi za balkonska korita. Med najbolj priljubljenimi sortami novoanglijskih aster so temno vijoličaste purple dome, ki zrastejo le do 60 centimetrov visoko. Med novobelgijskimi sortami pa so priljubljene rožnate astre bewunderung.
Astre imajo še eno zelo priljubljeno lastnost: porezane v šopku zdržijo tudi do dva tedna.