Konfesionalna dejavnost v javnih šolah: za državo važen škofovski »blagoslov«
Ko so v petek na Polici pri Grosupljem odprli novo podružnično šolo za 140 učencev, je bil to za kraj nedvomno velik dan. Slovesnosti se je udeležila vrsta pomembnih krajevnih in občinskih mož, prišel je tudi poslanec SDS Andrej Šircelj, in kajpak radostni starši in učitelji. Dolgih sedemnajst let smo si prizadevali zanjo, je zbrane v šolski telovadnici spomnila vidno ganjena vodja šole Marija Podvršič, ki so ji krajani namenili dolg, navdušen aplavz, še večji od tistega, ki je šel predsedniku države. Konec je muk, so se veselili vsi govorniki. Otrokom se ne bo več treba stiskati v odsluženih prostorih več kot sto let stare šole, gostovati v zabojnikih ali v bližnjem župnišču. In potem sta v veselem vzdušju na oder stopila še župnika, prebrala nekaj evangelijskih odlomkov, blagoslovila šolo in zbrane povabila še k skupni molitvi očenaša. Po rezanju traku so se ljudje zadovoljno razšli. A vprašanje, ki na terenu zveni sitno, ostaja. Je opravljeni blagoslov del tradicije, nekakšna neškodljiva folklora? Ali pa gre vendar za konfesionalno dejavnost, s tem pa za nezakonito in neustavno šolsko prakso, ki razgrajuje ali celo ruši enakopravnost verujočih, različno verujočih in neverujočih.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje je jasen: v javni šoli je konfesionalna dejavnost prepovedana. Ker se je zakonodajalec zavedal, ...
Zasebne šole, ki so sofinancirane iz državnega proračuna, morajo imeti učni načrt tudi za izbirne predmete. In kakšen naj bi bil učni načrt za verski...